Kako viroza vpliva na vaše zdravje in kako se braniti
Ko virus trka na vrata - kaj nas resnično položi in kako to prepoznati?
Jesen, zima in vse pogosteje tudi pomlad - obdobja, ko se v vrtcih, šolah in pisarnah širi ena okužba za drugo. Besedo virus slišimo pogosteje kot kdaj koli prej. Zdravniki jo pogosto uporabljajo kot splošno oznako za virusne bolezni, ki jih brez laboratorijskih testov ni mogoče natančno diagnosticirati. Toda kaj pravzaprav je ta virus? In kako prepoznati, ali gre za običajno prehlad, gripo ali na primer črevesni virus?
Kaj je virus in zakaj nas vsako leto položi?
Izraz "virus" je poenostavljen medicinski izraz, ki se uporablja za okužbe, ki jih povzročajo virusi. Lahko gre za navaden prehlad, pa tudi za vnetje bronhijev, gripo ali nekatere vrste angin. Virusi se širijo s kapljicami, stikom ali kontaminiranimi površinami, in ker ne gre za bakterijsko okužbo, so antibiotiki v teh primerih nepotrebni.
Mnogi ljudje se sprašujejo: Kako dolgo traja virus? Odgovor ni enoznačen, saj je odvisen od konkretnega tipa virusa, imunskega sistema bolnika in poteka bolezni. Na splošno pa se pričakuje, da bo trajalo 5 do 10 dni, pri čemer lahko nekateri simptomi, zlasti kašelj ali utrujenost, vztrajajo dlje.
Preizkusite naše naravne izdelke
Trenutni virusi in njihovi simptomi
Vsako letno obdobje prinaša drugačen "mix" virusnih bolezni. Spomladi in jeseni so pogosti respiratorni virusi, ki se kažejo s prehladom, bolečinami v grlu, kašljem in včasih tudi zvišano temperaturo. Pozimi se dodajo virusi gripe, ki imajo nenaden začetek, visoko vročino, bolečine v mišicah in sklepih. Poletni meseci pa občasno prinašajo črevesne viruse, znane tudi kot "poletne gripe".
Eden od trenutno razširjenih pojavov so virusi, ki se kažejo s t.i. čepi na mandljih. To so bele ali rumenkaste lise, ki lahko napačno delujejo kot bakterijska angina. Razlika med virusno in bakterijsko okužbo pa je pogosto prepoznavna šele glede na celotno klinično sliko in morebitni bris grla. Zdravniki zato priporočajo, da se ne paničarite in ne zahtevate antibiotikov "za vsak slučaj".
V letošnji sezoni se po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje širijo predvsem rinovirusi, adenovirusi in enterovirusi. Prvi povzročajo običajen prehlad, drugi lahko imajo bolj zapleten potek in prizadenejo tudi oči ali prebavni trakt. Enterovirusi so glavni krivci pri otrocih, kjer lahko povzročijo črevesno gripo, izpuščaje ali celo vnetje možganskih ovojnic – čeprav je to v naših razmerah zelo redko.
Črevesni virus - hiter začetek, počasno okrevanje
Ko govorimo o virusih, ki se "ne kažejo s prehladom", pogosto mislimo na črevesni virus – ljudsko imenovan "črevesna gripa". V resnici z gripo nima nič skupnega. Povzročitelji so najpogosteje norovirusi, rotavirusi ali adenovirusi, ki povzročajo nenaden začetek bruhanja, driske, bolečin v trebuhu in pogosto tudi vročine.
Medtem ko je pri otrocih potek pogostejši in včasih tudi resnejši zaradi hitre dehidracije, odrasli običajno bolezen prebolijo v 2–3 dneh intenzivnega poteka in v naslednjih nekaj dneh okrevanja. Izkušnje mamic majhnih otrok pogosto govorijo same zase – "v nedeljo otrok bruha, v ponedeljek mamica, v torek očka" – virusi so neusmiljeni in se zelo enostavno širijo.
Higiena rok, pogosto prezračevanje in temeljito umivanje sadja in zelenjave lahko bistveno zmanjšajo tveganje prenosa. Žal pa tudi skrbna preventiva ni stoodstotna zagotovilo, saj nekateri virusi preživijo na površinah tudi več dni.
Virus ali angina? Ko se pojavijo čepi na mandljih
Eden najpogostejših razlogov za obisk zdravnika pri otrocih je bolečina v grlu, povezana z belimi lisami na mandljih – t.i. čepi. Ti so lahko spremljajoči pojav tako pri virusni okužbi kot pri bakterijski angini, kar včasih otežuje diagnozo. Ključna razlika pa je v spremljajočih simptomih.
Pri virusni okužbi je bolečina v grlu spremljana s prehladom, kašljem, morebitnim vnetjem očesne veznice. Temperatura je običajno blaga ali je ni. Nasprotno pa bakterijska angina (najpogosteje povzročena s streptokokom) prinaša visoko vročino, izrazito bolečino pri požiranju in včasih otekanje vratnih bezgavk. Zdravnik tako ob sumu na angino običajno izvede bris grla, morebiti pa tudi CRP test iz kapljice krvi, da se odloči, ali so antibiotiki res potrebni.
Zanimivo je, da tudi med zdravniki obstajajo različni pristopi – medtem ko nekateri dajejo antibiotike raje prej kot kasneje, drugi izberejo taktiko čakanja in priporočajo počitek, dovolj tekočine in podporno zdravljenje.
Kako se spoprijeti z virusom in kaj resnično pomaga?
Zdravljenje virusov je predvsem simptomatsko. To pomeni, da se osredotočamo na lajšanje simptomov – zniževanje vročine, lajšanje bolečin, podpora imunskemu sistemu in zadostno počivanje. Primerni so naravni pripomočki, kot so ingverjev čaj, med, čebulni sirup ali grgranje slanega raztopine. Prehranska dopolnila z vsebnostjo vitamina C, cinka in ehinaceje lahko pomagajo skrajšati trajanje bolezni, vendar čudežno zdravilo za viruse še ne obstaja.
Še posebej pri otrocih je pomembno skrbeti za dovoljšen vnos tekočine, saj dehidracija lahko zaplete potek bolezni. Pri črevesnih virusih je primerno uvesti probiotike, ki pomagajo obnoviti črevesno mikrofloro in skrajšajo trajanje driske.
Eden preizkušenih pristopov je t.i. BRAT dieta – banane, riž, jabolka in toast – torej živila, ki ne obremenjujejo prebavnega trakta in hkrati zagotavljajo potrebno energijo. Primerno je vključiti tudi močno juho, po možnosti fermentirano hrano.
Ali lahko virus traja dlje kot teden?
Da, in to ni nič nenavadnega. Čeprav večina virusnih okužb mine v nekaj dneh, ostanki simptomov, kot so kašelj, utrujenost ali blaga bolečina v grlu, lahko vztrajajo tudi 2–3 tedne. Če pa se stanje poslabša ali se pojavijo novi simptomi (npr. močna bolečina v prsih, težko dihanje, izpuščaj ali dehidracija), je potrebno obiskati zdravnika. Pogosto gre lahko za bakterijsko superinfekcijo, ki zahteva antibiotično zdravljenje.
Izjava enega praktičnega zdravnika to lepo povzame: „Najboljše zdravljenje virusa je mir, čaj in potrpežljivost. Antibiotiki so kot kladivo za komarja. Včasih pomagajo, vendar večinoma po nepotrebnem uničijo celotno hišo."
Preprečevanje kot najboljše zdravilo
Nobena razprava o virusih ne bi bila popolna brez omembe preprečevanja. Redno umivanje rok, prezračevanje in krepitev imunskega sistema so osnova. Pomembno je paziti na zdravo prehrano, dovolj spanja in gibanje na svežem zraku. V obdobjih povečanega pojava okužb je mogoče razmisliti tudi o preventivnem uživanju naravnih imunostimulantov – na primer betaglukanov, rakitovca ali česna.
Primer iz prakse? Družina z majhnimi otroki, ki je začela redno uživati fermentirano hrano, kot so domači kefir, kislo zelje ali miso juha, je v naslednji sezoni zabeležila manj izostankov v vrtcu in službi. Imunski sistem je namreč sistem, ki potrebuje trening – in virusi so žal eden njegovih "učiteljev".
Tako, ko se naslednjič zasliši prvi kih v tramvaju ali se otrok vrne iz vrtca z lesketajočimi očmi in prehladom, to ne bo presenečenje. Virus je z nami, hočemo ali nočemo. Tisto, kar pa lahko vplivamo, je, kako se nanj odzovemo – z razumevanjem, mirnostjo in nekaj naravne modrosti.
