Kastoreum kaj vsega ne vemo o tej naravni snovi

Kaj je kastoreum in zakaj se o njem govori več, kot bi pričakovali?

Ko slišimo izraz "naravna aroma", si večina ljudi predstavlja vanilijo, citruse ali morda sivko. Le malo komu pa bi prišlo na misel, da je ena izmed teh arom tudi snov, imenovana kastoreum, ki prihaja iz telesa bobra. Da, prav ste prebrali – bobra. In čeprav se to sliši kot začetek bizarne zgodbe, je resnica še bolj nenavadna kot fikcija.

Kastoreum: kaj pravzaprav je?

Kastoreum je oljnata, močno dišeča snov, ki jo bobri izločajo iz t.i. kastorovih vrečk, ki se nahajajo blizu njihovih analnih žlez. Skupaj z urinom jo uporabljajo za označevanje svojega teritorija. V naravi ima torej povsem praktično funkcijo – ohranjati druge bobre na spoštljivi razdalji in varovati svoje ozemlje. Za človeka pa ima ta snov povsem drugačno uporabo.

V preteklosti se je kastoreum običajno uporabljalo v parfumeriji, medicini in celo kot dodatek v prehrani – zlasti kot del aromatizacije vaniljevih ali malinovih okusov. V ZDA je bilo na primer uradno navedeno kot naravna sestavina pri proizvodnji hrane in pijač. Ta dejstvo je ponovno vzbudilo skrbi in fascinacijo med ljudmi, ko so se začele širiti novice o tem, da se v nekaterih sladkarijah ali sladoledih "skrivaj" uporablja izloček iz bobra.

In koliko je na tem resnice?

Kastoreum v hrani? Teoretično da, praktično skoraj ne

Reakcija javnosti na ugotovitev, da je kastoreum bobra del nekaterih živil, je bila seveda mešana. Večini ljudi se zdi misel, da jedo nekaj, kar prihaja iz telesa divje živali – še posebej iz tako intimnega dela – vsaj nevabljiva. Dejstvo pa je, da je bilo kastoreum dejansko odobreno kot živilski dodatek.

Ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) ga je na primer dolgo vodila kot varnega za uživanje v majhnih količinah, označenega kot "naravna aroma". V Evropski uniji je njegova uporaba v prehrani pravno dovoljena, vendar je za običajno uporabo izredno nepraktična in draga.

In tukaj je ključ do celotne skrivnosti: pridobivanje kastoreuma ni preprosto. Zahteva namreč, da je bober ujet (ali ubit), snov ekstrahirana in nato predelana. Zaradi varstva narave, etičnih vprašanj in stroškov se danes kastoreum skoraj ne uporablja – vsekakor ne v množični proizvodnji hrane. Večina proizvajalcev se je preusmerila na sintetično ustvarjene alternative, ki so cenejše, etične in lažje dostopne.

To pa ne pomeni, da je kastoreum popolnoma izginil.

Kje se danes kastoreum še uporablja?

Danes najdemo kastoreum predvsem v luksuzni parfumeriji, kjer je cenjen zaradi svojega globokega, zemeljskega, mošusnega tona. Prav ta vonj določenim parfumom daje nežen, čuten temelj, ki spominja na usnje, gozdni mah ali celo tobak. Parfumisti ga uporabljajo zelo previdno – pogosto le kot sestavino v t.i. osnovnih tonih kompozicije.

V klasičnem parfumu Chanel Cuir de Russie ali v starejših različicah parfumov znamke Guerlain je bilo kastoreum ena izmed značilnih sestavin. Danes pa je tudi v tej industriji večinoma nadomeščeno s sintetičnimi nadomestki, ki lahko posnemajo njegov aromatični profil brez potrebe po živalskem izvoru.

V medicini kastoreum skoraj nima več nobene uporabe, čeprav je bilo zgodovinsko uporabljeno za zdravljenje glavobolov, histerije ali epilepsije. V ljudski medicini je imelo sloves nekakšnega univerzalnega zdravila – kar je verjetno tudi prispevalo k temu, da so bobri v nekaterih regijah skoraj izumrli.

Mit, ki vztraja

Čeprav se danes kastoreum praktično ne uporablja v prehrani, se mit o njegovi prisotnosti v bonbonih ali sladoledu še vedno širi. Pogosto se pojavlja v člankih tipa „10 stvari, ki jih jeste in ne veste, kaj je v njih v resnici", ali kot senzacija na družbenih omrežjih. Tako kot mnoge druge podobne zgodbe pa temelji na resnici, ki danes ne ustreza več realnosti.

Eden glavnih razlogov, zakaj se kastoreum ni uveljavil v širši prehrambeni industriji, je njegova nizka dostopnost. Pridobiti naravno snov iz bobrov ni le zahtevno, ampak tudi omejeno z zakoni o varstvu živali. Sodobna industrija se preprosto osredotoča na učinkovitost – in kastoreum v to enačbo ne sodi.

Primer iz prakse - parfum, ki diši kot gozd

Leta 2017 je neodvisna parfumerijska znamka iz Kanade predstavila vonj, navdihnjen z gozdnimi pokrajinami Severne Amerike. Parfum naj bi spominjal na vonj mahu, igličja, lesa po dežju in tudi... bobra. Proizvajalec se je odločil uporabiti pravo kastoreum, kar je bilo navedeno tudi v seznamu sestavin. Reakcija kupcev je bila mešana – del je bil fasciniran z avtentičnostjo in naravnim značajem kompozicije, drugi so reagirali z odporom. Kljub temu je parfum postal kurioziteta in privlačnost za parfumerske navdušence, ki iščejo nenavadne in zgodovinsko zveste vonje.

Ta primer kaže, kako lahko tudi danes snov tako starodavna, kot je kastoreum, pritegne sodobno občinstvo – če je uporabljena s spoštovanjem in ozaveščenostjo.

Etika vs. tradicija

Razprava okoli kastoreuma se pogosto dotika širše teme – namreč etične uporabe živalskih produktov v kozmetiki in prehrani. Tako kot pri mošusu, lanolinu ali karminu (barvilo iz košenilj), se tudi tu postavlja vprašanje: ali to še potrebujemo?

V času, ko imamo na voljo sofisticirane sintetične alternative, ki so cenejše, trajnostne in etično neoporečne, se vse več podjetij odloča za pot cruelty-free proizvodnje. Kastoreum tako postaja prej relikt preteklosti kot aktivna sestavina sodobne industrije.

In vendar je lahko za nekatere še vedno simbol tradicionalnega rokodelstva, vonj starih časov in dokaz, kako izvirno in včasih tudi nepričakovano narava zna navdihovati človeško kreativnost.

Kot pravi parfumarka Mandy Aftel, znana po svojem delu z naravnimi surovinami:
„Naravni vonji imajo zgodbo – in zgodbe se dotikajo duše."

In prav taka zgodba je tudi ta o kastoreumu: zgodba, ki se vije od bobrovih jezov do elegantne stekleničke na polici v parfumeriji.