Od kod izvira Morojev refleks med spanjem in kako ga bolje razumeti
Kaj je Morojev refleks in zakaj moti spanec dojenčkov?
Ena izmed najpogostejših vprašanj, ki jih novi starši postavljajo pediatrom, je: »Zakaj se moj otrok nenehno prebuja, kot da bi se prestrašil?« Ta pojav ima svoje ime — Morojev refleks. Gre za naravni, prirojeni refleks pri novorojenčkih, ki lahko pogosto moti njihov spanec. Čeprav je to povsem normalen del razvoja, je lahko frustrirajoč in izčrpljujoč tako za dojenčka kot za starše.
Morojev refleks je bil prvič opisan že na začetku 20. stoletja s strani avstrijskega pediatra Ernsta Moroja, po katerem je tudi poimenovan. Izgleda tako, da otrok nenadoma razširi roke in noge stran od telesa, včasih pri tem tudi zajoka, nato pa jih ponovno potegne k sebi. Ta gib je pogosto reakcija na glasen zvok, nenadno spremembo položaja ali celo na prehod med fazami spanja.
Zakaj se dojenček v spanju prestraši?
Razlaga je zelo preprosta — telo otroka se poskuša odzvati na nenadno spremembo okolja, ki jo dojema kot grožnjo. Čeprav se v varni posteljici ne dogaja nič dramatičnega, možgani novorojenčka preprosto še ne znajo ločiti med resnično nevarnostjo in nepomembnim zunanjim dražljajem. Telo tako sproži avtomatsko reakcijo, ki spominja na prestrašenje. Čeprav je Morojev refleks znak zdravega živčnega sistema in pravilnega razvoja možganov, je lahko pomembna ovira za miren spanec.
Veliko staršev opazi, da prav v trenutku, ko dojenček zaspi v globlji spanec, nenadoma trzne, se prebudi in začne jokati. Ta situacija se lahko ponovi večkrat na noč, kar je lahko utrujajoče in stresno. Še posebej pri otrocih, ki so naravno občutljivejši ali imajo višjo raven stresa, je Morojev refleks aktivnejši in pogostejši.
Kdaj Morojev refleks izzveni?
Morojev refleks je eden izmed več primitivnih refleksov, ki jih ima vsak otrok ob rojstvu. Običajno se začne pojavljati že v maternici okoli 28. tedna nosečnosti in je prisoten po rojstvu. Dober pediater ga preveri že pri prvem pregledu, saj sta njegova prisotnost in simetrija pokazatelja pravilne živčne aktivnosti.
Večina otrok Morojev refleks izgubi naravno med 3. in 6. mesecem življenja. Ko se možgani in živčni sistem otroka razvijejo do te mere, da bolje obdelujejo zunanje dražljaje, potreba po tem "zaščitnem" refleksu izgine. Če pa refleks vztraja tudi po 6. mesecu, se priporoča posvet z zdravnikom, saj bi lahko nakazoval razvojne zamude ali nevrološko težavo.
Kako obvladati Morojev refleks ponoči?
Čeprav Morojevega refleksa ni mogoče popolnoma odpraviti — gre za naravni biološki pojav — obstajajo načini, kako njegove izraze omiliti in izboljšati kakovost spanja otroka.
Eden najučinkovitejših pripomočkov, ki jih starši uporabljajo, je povijanje. Povijanje predstavlja nežen način, kako otroku fizično preprečiti nenadno širjenje okončin in s tem preprečiti prebujanje. Pomembno pa je, da je to izvedeno varno — otrok mora imeti možnost dihanja, in če se že začne obračati na trebuh, je čas, da s povijanjem prenehamo. Sodobna alternativa so spalne vreče z omejeno svobodo za roke, ki omogočijo otroku varen prostor za gibanje, a hkrati omejujejo nenadna trznjenja.
Preizkusite naše naravne izdelke
Druga strategija je lahko ustvarjanje mirnega in predvidljivega okolja. Otroci se dobro odzivajo na rituale in rednost. Pridušena svetloba, tihi šum, nežna glasba ali monotoni zvoki (imenovani white noise) lahko pomagajo otroku zaspati in ostati v spanju kljub manjšim motečim dražljajem. Izkušene mame pogosto uporabljajo na primer zvok sesalnika ali sušilnika za lase — ne brez razloga so ti zvoki podobni tistim, ki jih je otrok slišal v maternici.
Resničen primer iz starševske realnosti
Jana, mamica triletne Elenke, je opazila, da se njena deklica nenehno prebuja iz globljega spanca z jokom. "Imela sem občutek, da se nečesa prestraši. Sprva sem se bala, da jo nekaj boli ali da težko diha. Šele ko sem prebrala o Morojevem refleksu, mi je vse postalo jasno. Začela sem jo povijati in uporabljati beli šum. Od tedaj spimo bistveno bolje," pravi z olajšanjem. Ta zgodba ni izjema — veliko staršev preide skozi podobno pot, preden odkrijejo, kaj je vzrok za nočna prebujanja njihovega dojenčka.
Zakaj je pomembno razumeti reflekse pri novorojenčkih?
Razumevanje telesnih reakcij otroka prinaša ne le večji mir, ampak tudi občutek nadzora v navidezno kaotičnem obdobju starševstva. Refleksi, kot je Morojev, so pokazatelji, da se živčni sistem otroka pravilno razvija. Nevednost o vzrokih nočnega prebujanja pa lahko vodi v frustracijo ali nepotrebne skrbi. Zato je ključno širiti ozaveščenost med starši in jim ponuditi orodja, kako se s tem prehodnim pojavom soočiti.
Na primer, Ameriška akademija za pediatrijo (AAP) priporoča, da otroci spijo na trdni in ravni površini, brez ohlapnih odej ali igrač. S tem ne le zmanjšujete tveganje za sindrom nenadne smrti dojenčkov (SIDS), temveč tudi minimalizirate različne dražljaje, ki lahko aktivirajo Morojev refleks.
Kako prepoznati, da ne gre le za Morojev refleks?
Vsako nočno prebujanje otroka ni nujno posledica refleksa. Če se otrok redno prebuja z bolečim jokom, ima težave s hranjenjem, bruha ali se ne zdi zdrav, je primerno obrniti se na pediatra. Redko se lahko simptomi zamenjajo z drugimi nevrološkimi težavami, čeprav v večini primerov gre le za začasno epizodo, povezano z naravnim razvojem.
Ne pozabimo tudi, da je vsak otrok drugačen. Nekateri dojenčki že od šestih tednov mirno prespijo celo noč, drugi se prebujajo vsakih nekaj ur. Ne obstaja univerzalen način, kako uspavati vsakega otroka, vendar poznavanje mehanizmov, kot je prav Morojev refleks, lahko vsaj del tega zapletenega mozaika osvetli.
Kot pravi znani ameriški pediater Harvey Karp: „Spanec ni le luksuz. Je osnovna biološka potreba — za otroke in za njihove starše." In prav razumevanje tega, kaj vpliva na spanec majhnih otrok, je lahko ključni korak k temu, da si celotna družina privošči zaslužen počitek.
