Otroški zobje potrebujejo nego že od prvega zobka
Vsak starš hoče za svojega otroka najboljše – in zdravi zobje k temu zagotovo sodijo. Kljub temu se vprašanja o negi otroških zob ponavljajo znova in znova: kdaj sploh prvič obiskati zobozdravnika? So mlečni zobje sploh pomembni, če bodo tako ali tako izpadli? In kako preprečiti, da bi mali šolar prišel s pregleda s poročilom o prvem kariozu? Odgovori niso vedno tako preprosti, kot bi se zdelo, in mnogi starši se žal ravnajo po mitih, ki njihovim otrokom bolj škodijo kot koristijo.
Nega otroških zob se začne veliko preden sploh prvi zobek preraste. Dlesni novorojenčka je priporočljivo po vsakem dojenju ali hranjenju obrisati s čisto vlažno krpico, saj se tudi na njih lahko nabirajo bakterije, ki se prenašajo s slino staršev. Ko se nato okoli šestega meseca starosti pojavi prvi mlečni zob, nastopi čas za redno čiščenje – najprej s silikonsko krtačko za prst, postopoma pa z otroško zobno krtačko z majhno glavo. Ta navidezno banalni ritual ima pri tem bistven vpliv na to, kako bo otrok dojeval ustno higieno skozi vse svoje življenje.
Preizkusite naše naravne izdelke
Kdaj prvič peljati otroka k zobozdravniku?
Priporočila strokovnjakov so v tem pogledu presenetljivo enotna in za mnoge starše nepričakovana. Ameriška akademija otroške stomatologije (AAPD) priporoča prvi obisk zobozdravnika do prvega leta starosti otroka, najpozneje pa v šestih mesecih po prerastu prvega zoba. Podobna priporočila zagovarjajo tudi slovenski zobozdravniki. Z drugimi besedami – čakati, da otrok vstopi v vrtec ali šolo, je s strokovnega vidika prepozno.
Zakaj tako zgodaj? Razlogov je kar nekaj. Zobozdravnik ob prvem obisku ne le preveri stanje preraščajočih zob in dlesni, temveč tudi oceni, ali ima otrok nagnjenost k zgodnjim kariozom – tako imenovanemu sindromu stekleničke, ki prizadene dojenčke in malčke, ki pijejo sladke pijače ali sadne sokove iz dojenčkove stekleničke. Poleg tega svetuje staršem glede tehnike čiščenja, ustrezne zobne paste in prehranjevalnih navad. Nič manj pomembna pa je tudi psihološka razsežnost: otrok, ki pride k zobozdravniku v času, ko ga nič ne boli in so zobje v redu, si bo ordinacijo privadil kot naravno in varno mesto. Strah pred zobozdravnikom, ki muči toliko odraslih, ima namreč korenine prav v otroštvu – in prva negativna izkušnja v ordinaciji lahko pusti sled za cela leta.
Vzemimo za primer družino iz Brna, kjer je mama Petra prvič pripeljala svojo hčerko Sofijo k zobozdravniku pri treh letih, ker »pač še nima vseh mlečnih zob«. Zobozdravnik je takrat ugotovil začetni karies na zgornjem sekalcu in manjšo napako v ugrizku. Oboje je bilo na koncu rešeno, vendar Petra prizna, da bi se kariozom verjetno dalo preprečiti s preprosto spremembo v Sofijinem jedilniku, če bi prišla prej. »Nisem vedela, da je sok iz stekleničke pred spanjem tako velik problem,« pravi. Ravno o takem svetovanju je prvi obisk pri zobozdravniku.
Kako preprečiti kariese pri otrocih
Zobni karies je najpogostejša kronična bolezen otroške dobe – in hkrati je v veliki meri preprečljiva. Ključ do uspeha je kombinacija pravilne higiene, ustrezne prehrane in rednih pregledov. Noben od teh treh stebrov sam po sebi ne zadostuje, skupaj pa tvorijo zelo učinkovito zaščito.
Pravilno čiščenje zob je osnova, ki pa je v praksi pogosto podcenjena. Otroci bi si morali zobe čistiti dvakrat dnevno – zjutraj in zvečer – vsaj dve minuti. Do starosti približno osmih let nimajo dovolj razvite fine motorike, da bi čiščenje res temeljito opravili sami, zato bi jim starš moral pomagati ali vsaj nadzorovati njihovo delo. Zobna pasta s fluoridi je priporočena od prerastu prvega zoba – pri najmlajših otrocih zadostuje količina velikosti zrna riža, pri predšolskih otrocih pa približno grah. Fluorid namreč krepi zobno sklenino in znatno zmanjša tveganje nastanka kariesa, kar potrjuje vrsta kliničnih študij Svetovne zdravstvene organizacije.
Prehrana igra pri preprečevanju kariesa morda še večjo vlogo, kot se mnogi starši zavedajo. Sladkor je gojišče za bakterije v ustih, ki iz njega producirajo kisline, ki razjedajo sklenino. Pri tem ne gre le za sladkarije – sadni sokovi, sladki jogurti, müsli ploščice ali beli kruh se v ustih obnašajo zelo podobno. Bistvena ni le količina sladkorja, temveč predvsem pogostost njegovega vnosa. Otrok, ki si enkrat na dan vzame košček čokolade za malico, je z vidika zob v boljšem položaju kot otrok, ki ves dan pije sadni sok. Med obroki bi zato otroci idealno morali piti le vodo, tudi takrat, ko se staršem zdi to strogo.
Še eno pomembno orodje za preprečevanje, o katerem se manj govori, so zobne plombe oziroma fisurni laki. Gre za tanko zaščitno plast, ki jo zobozdravnik nanese v žlebičke in vdolbine žvečnih površin kočnikov – mest, kjer kariesi nastajajo najpogosteje in kamor niti skrbno čiščenje ne seže povsem v globino. Aplikacija je neboleča, hitra in v okviru preventivnih pregledov jo krijejo zdravstvene zavarovalnice. Kljub temu jo mnogi starši sploh ne poznajo ali je ne štejejo za pomembno. Medtem pa po podatkih Inštituta za zdravstvene informacije in statistiko ČR kariesi kočnikov sodijo med najpogostejše ugotovitve pri otrocih šolske starosti.
Kot je pravilno opazil vodilni češki otroški stomatolog: »Preprečevanje kariesa ni le čiščenje zob. To je celostni življenjski slog, ki ga otrok vpija od prvih mesecev življenja.« In prav ta kompleksnost je razlog, zakaj ni dovolj zanašati se na eno samo strategijo.
Posebno poglavje so nato mlečni zobje in njihova pomembnost. Razširjen mit pravi, da mlečnih zob ni treba zdraviti, ker bodo tako ali tako izpadli. Ravno nasprotno je res. Mlečni zobje opravljajo več ključnih funkcij: otroku omogočajo pravilno žvečenje in vnos hranil, so nujni za pravilen razvoj govora in nenazadnje držijo mesto za nastajajoče stalne zobe. Zgodnja izguba mlečnega zoba – bodisi zaradi kariesa ali poškodbe – lahko povzroči, da se sosednji zobje premaknejo in stalni zob potem nima prostora za rast. Rezultat je pogosto potreba po ortodontskem zdravljenju, ki je finančno in časovno zahtevno. Zdravljenje mlečnega zoba s kariozom se zato vedno splača.
Redni preventivni pregledi bi morali potekati idealno vsakih šest mesecev. V tem intervalu zobozdravnik zmore zaznati kariese v zgodnji fazi, ko so še enostavno in poceni zdravljivi, ter sproti spremljati razvoj ugrizka. V Sloveniji imajo otroci pravico do kritih preventivnih pregledov pri zobozdravniku – starši bi to možnost morali aktivno izkoriščati in ne prihajati z otrokom le takrat, ko ga kaj boli. Bolečina namreč pride šele takrat, ko je karies napredoval in je zdravljenje zahtevnejše.
Poleg vseh praktičnih ukrepov velja omeniti še en manj obravnavan dejavnik: prenos bakterij s staršev na otroka. Bakterije, ki povzročajo kariese, predvsem Streptococcus mutans, se prenašajo s slino – na primer ko starš oliže otrokovo dudo, pokusi njegovo hrano z isto žličko ali ga poljubi na usta. To ne pomeni, da bi starši morali prenehati izkazovati naklonjenost otroku, je pa dobro zavedati se, da manj agresivnih bakterij prenašajo na svoje otroke tisti starši, ki imajo sami boljše stanje zob. Skrb za lastne zobe je tako paradoksno tudi del skrbi za zdravje otroka.
Ortodontske težave, torej nepravilna postavitev zob ali napake v ugrizku, so še ena tema, ki je tesno povezana s preventivnimi pregledi. Zobozdravnik ali ortodont je sposoben prepoznati potencialne težave z ugrizkom že pri predšolskih otrocih in priporočiti pravočasno intervencijo – bodisi gre za vaje z miofunkcijskim trenerjem, odvajanje od sesanja palca ali spremljanje razvoja čeljusti. Čim prej se takšne težave zaznajo, tem manj invazivno in drago je njihovo zdravljenje.
Starši, ki želijo svojim otrokom dati trdno osnovo zdravih zob za v življenje, imajo v resnici na voljo precej preprost navodnik: začeti s skrbjo za zobe od prvega preraslega zobka, obiskati zobozdravnika najpozneje pri enem letu starosti otroka, čistiti zobe dvakrat dnevno s fluoridno pasto, omejiti sladke pijače in živila med obroki ter hoditi na redne preglede vsakih pol leta. Zdravi otroški zobje niso vprašanje sreče ali genetike – so rezultat zavestnih vsakodnevnih odločitev. In tiste najpomembnejše med njimi se sprejemajo še dolgo preden otrok sploh vstopi v šolsko jedilnico ali si sam prvič vzame v roke krtačko.
