Plogging oziroma kako teči in čistiti naravo
Predstavljajte si, da se odpravite na svoj običajni jutranji tek in se domov vrnete ne le z odmerkom endorfinov, temveč tudi s torbo polno smeti, ki ste jih pobrali po poti. Točno to je plogging – športni trend, ki v zadnjih letih osvaja parke, gozdove in mestne ulice po vsem svetu. Pri tem ne gre za nobeno žrtev ali dodatno obremenitev. Nasprotno, mnogi navdušenci trdijo, da jim ta kombinacija daje občutek, da ima njihovo gibanje smisel, ki presega lastno kondicijo.
Beseda plogging je nastala s spojitvijo švedskega izraza plocka upp (pobirati) in angleškega jogging. Ideja se je rodila na Švedskem okoli leta 2016, ko je Erik Ahlström začel pobirati smeti med svojimi teki po Stockholmu. Zamisel se je hitro razširila prek družbenih omrežij in danes ima plogging skupnosti na vseh celinah. Po ocenah se je do leta 2020 različnih ploggingovih akcij udeležilo več kot dva milijona ljudi v več kot sto državah sveta. Nič čudnega – gre za dejavnost, ki ne zahteva nobene posebne opreme ali vstopnine, hkrati pa prinaša dvojno korist.
Preizkusite naše naravne izdelke
Zakaj je plogging več kot le modna muha
Skeptiki bi lahko ugovarjali, da gre za še en ekološki trend, ki hitro pride in hitro mine. Toda plogging ima za seboj že skoraj desetletje in njegova priljubljenost raje narašča, kot da bi upadala. Razlog je preprost: deluje na več ravneh hkrati.
Z vidika telesne aktivnosti je plogging presenetljivo zahtevnejši, kot bi se zdelo. Ponavljajoči se predkloni, počepi in spremembe tempa pri pobiranju odpadkov aktivirajo mišice, ki pri klasičnem enakomernem teku ostanejo ob strani. Izmenjavanje teka s hitrimi gibi k tlom je pravzaprav oblika funkcionalnega treninga, ki vadí celotno telo. Študije in fitnes strokovnjaki potrjujejo, da ura plogginga porabi približno 50 kalorij več kot enako dolg jogging brez pobiranja. To ni zanemarljiva številka, če upoštevamo, da športna aktivnost pri tem prinaša še ekološki prispevek.
Z vidika duševnega zdravja igra vlogo t. i. purpose-driven exercise – torej gibanje z zavestnim namenom. Psihologi že dolgo opozarjajo, da dejavnosti, ki vsebujejo prosocialno ali okoljsko dimenzijo, povečujejo splošno zadovoljstvo in občutek smiselnosti. Z drugimi besedami, ko človek ve, da njegov jutranji tek prispeva k čistejšemu okolju, se motivacija lažje ohranja kot pri gibanju »samo zase«.
In potem je tu še socialni vidik. Ploggingove skupine nastajajo organsko – v parkih, na družbenih omrežjih, prek aplikacij, kot sta Meetup ali Strava. Ljudje se srečujejo, delijo trase, tekmujejo v količini pobranih odpadkov, fotografirajo nepričakovane najdbe. Nastajajo prijateljstva in skupnosti, ki imajo skupni imenovalec v skrbi za kraj, kjer živijo.
Kot je nekoč dejal švedski ustanovitelj gibanja Erik Ahlström: »Ljudem ne želimo govoriti, kaj naj počnejo. Želimo le pokazati, da lahko majhno dejanje pusti velik pečat.«
Kako izbrati ploggingovo traso in na kaj se pripraviti
Ena največjih prednosti plogginga je njegova dostopnost – traso si lahko vsak sestavi praktično kjerkoli. Kljub temu obstajajo kraji, kjer ima smisel začeti, in nasveti, ki lahko prve izkušnje bistveno polepšajo.
Idealne ploggingove trase vodijo tja, kjer se odpadki dejansko pojavljajo. Zvok ni preveč romantičen, a je resničen. Parki na robu mest, kolesarske steze vzdolž rek, gozdne poti v okolici stanovanjskih sosesk ali bregovi ribnikov in akumulacijskih jezer – to so kraji, kjer se odpadki kopičijo in kjer ima njihovo pobiranje največji smisel. Nasprotno pa je v urejenih mestnih središčih ali na dobro nadzorovanih turističnih poteh stanje navadno boljše.
Dober praktičen primer je denimo Praha, kjer ploggingova skupnost redno čisti trase vzdolž Vltave, v Divoki Šarki ali v okolici Prokopskega dola. Podobne skupine obstajajo v Brnu, Ostravi ali Olomoucu. Če se nekdo ne želi takoj pridružiti organizirani skupini, zadostuje, da odpre zemljevid, izbere traso dolžine 5–10 kilometrov in se odpravi na pot.
Kar zadeva opremo, ni nič zapletenega:
- Rokavice – tanke gumijaste ali delovne, ki ščitijo pred neposrednim stikom z odpadki
- Vrečka ali torba – idealno reciklirljiva ali večkrat uporabna vrečka
- Klešče ali prijemalnik – olajšajo pobiranje brez potrebe po globokem predklanjanju, cenijo jih zlasti tisti s težavami s hrbtom
- Primerna obutev – klasični tekaški čevlji z dobrim oprijemom, saj plogging pogosto vodi tudi v teren
Vprašanje, ki se pojavi vsakemu začetniku: kaj storiti z odpadki po koncu trase? Najenostavneje je pobrane odpadke odnesti do najbližjega koša ali zabojnika. Pri večjih akcijah si organizatorji vnaprej dogovorijo z lokalno upravo odvoz ali izposojo zabojnikov. Mnoge občine takšno sodelovanje sprejmejo z veseljem in ga aktivno podpirajo.
Pri načrtovanju trase se splača izkoristiti tudi spletne vire. Platforma Litterati na primer omogoča fotografiranje in geolokacijsko označevanje pobranih odpadkov, s čimer nastaja svetovna baza podatkov o onesnaženosti. Podobno deluje češka pobuda Ukliďme Česko, ki kartira mesta z odpadki in usklajuje prostovoljske akcije po vsej republiki. Obe platformi lahko služita kot odličen izhodišče za izbiro trase in vključitev v širšo skupnost.
Plogging ima tudi svojo sezonsko logiko. Pomlad in jesen sta z vidika pobiranja odpadkov najproduktivnejši – po zimi se na travnikih in v grmovju pojavi vse, kar je sneg skrival, pred zimo pa je spet pravi čas, da naravo pripravimo na hladne mesece. Poletni plogging vzdolž vodnih površin ima svojo posebno naravo, saj se v okolici ribnikov in akumulacijskih jezer kopičijo odpadki s piknikov in poletnih prireditev. Zimski plogging je sicer manj priljubljen, a toliko intenzivnejši z vidika telesnega napora – snežne razmere in drseč teren dodajajo celotni dejavnosti novo dimenzijo.
Za tiste, ki želijo narediti še korak naprej, obstaja možnost združiti plogging z drugimi prostočasnimi dejavnostmi. Plogging na kolesu – včasih imenovan plogcycling – deluje po istem principu, le v hitrejšem tempu in na daljših trasah. Plogging pri pohodništvu, torej pobiranje odpadkov pri sproščenejšem tempu hoje, je spet dostopen za družine z otroki ali starejše, ki teka v kombinaciji s predklanjanjem ne bi zmogli. Otroci to dejavnost sprejmejo presenetljivo navdušeno – zanje gre za pustolovsko igro z jasnim rezultatom, ki ga vidijo na lastne oči.
Zanimiv primer prihaja iz Japonske, kjer obstaja podobna tradicija, imenovana soji – čiščenje javnega prostora kot izraz spoštovanja do skupnosti. Japonci redno čistijo okolico svojih domov, šol in delovnih mest, in to brez kakršnega koli zunanjega pritiska. Plogging v tem smislu ni nič novega – je pravzaprav sodobna, športna oblika prastarega razmišljanja, da je skrb za skupni prostor naravni del življenja v družbi.
Skupnost okoli plogginga naravno podpira tudi širše zanimanje za trajnostni način življenja. Ljudje, ki redno pobirajo odpadke, začnejo bolj opažati, kaj pravzaprav pobirajo. Plastične steklenice, cigaretni ogorki, embalaža iz hitre prehrane – statistike znova in znova kažejo, da gre za najpogostejše vrste odpadkov v naravi. Ta vsakodnevni stik s posledicami potrošniškega vedenja mnoge ploggerje pripelje do tega, da premislijo lastne nakupovalne navade, začnejo uporabljati ekološke alternative ali se začnejo zanimati za pristop zero waste pri gospodinjstvu. Plogging tako ni le telesna dejavnost – je tudi način, kako si vzgojiti globlji odnos do okolja.
Pri tem ni treba biti ekološki aktivist ali imeti pregled nad vsemi certifikati trajnostnosti. Dovolj je vzeti rokavice, vrečko in se odpraviti ven. Vsak pobran odpadek je konkreten, otipljiv rezultat, ki ga ni mogoče izpodbijati ali spregledati. In prav ta preprostost in neposrednost je morda največja moč celotnega gibanja – v času, ko se ekološke teme pogosto izgubijo v abstraktnih številkah in oddaljenih katastrofah, plogging ponuja nekaj povsem drugačnega: takojšen, viden in radosten način, kako prispevati k spremembi prav tam, kjer človek živi in se giblje.
Naslednji vikend, ko boste razmišljali, kam se odpraviti na tek, morda velja vzeti s seboj eno vrečko več. Rezultat boste videli še preden se vrnete domov.
