Začimbe, ki zdravijo, in kako jih uporabljati vsak dan
Vsako jutro se po vsem svetu odvija droben, skoraj neviden ritual. Nekdo v skodelico strese ščepec kurkume, drugi nastrga koščkov ingverja v čaj, tretji posuje ovseno kašo s cimetom. To so tako samoumevne geste, da se le malokdo zaveda, kako globoke korenine – dobesedno in v prenesenem pomenu – stojijo za njimi. Začimbe namreč tisočletja niso bile le stvar okusa. Bile so valuta, zdravilo in predmet vojn. In danes, ko se moderna znanost vse pogosteje obrača k tradicionalnemu znanju, se kaže, da so imele naše babice in pradavni zdravilci v marsičem prav.
Misel, da začimbe lahko zdravijo, ni nobena novost alternativne medicine. Ajurvedska tradicija s kurkumo in črnim poprom dela že tisočletja, tradicionalna kitajska medicina ingverju dodeljuje vlogo enega najuniverzalnejših sredstev, cimet pa se pojavlja že v staroegipčanskih papirusih. Kar pa je novo, je naraščajoče število znanstvenih študij, ki te izkušnje potrjujejo, natančneje opredeljujejo in včasih celo presenetljivo širijo. Poglejmo si štiri začimbe, ki si zaslužijo častno mesto ne le v začimbnici, temveč tudi v vsakodnevnem jedilniku.
Preizkusite naše naravne izdelke
Kurkuma in ingver – zlati dvojec s protivnetno močjo
Če obstaja začimba, ki si je v zadnjem desetletju priborila status super živila, je to brez dvoma kurkuma. Njen živo rumen prah, pridobljen iz korenike rastline Curcuma longa, vsebuje skupino snovi, imenovanih kurkuminoidi, med katerimi je najpomembnejši kurkumin. Prav kurkumin je predmet stotih znanstvenih študij in njegove protivnetne ter antioksidativne lastnosti danes veljajo za dobro utemeljene. Po pregledni študiji, objavljeni v reviji Foods, kurkumin dokazano modulira vnetne poti v telesu in lahko prispeva k preprečevanju kroničnih bolezni, od srčno-žilnih težav do nevrodegenerativnih obolenj. Podroben pregled raziskav o kurkuminu ponuja podatkovna baza National Center for Biotechnology Information.
Težava pa je v tem, da se kurkumin iz prebavnega trakta absorbira zelo slabo. Telo ga preprosto hitro razgradi in izloči, ne da bi uspel izraziteje delovati. In prav tu na sceno stopi črni poper – a do tega bomo prišli čez trenutek.
Kurkumo je sicer mogoče v jedilnik vključiti presenetljivo enostavno. Ni vam treba kuhati indijskega karija (čeprav je to seveda odlična izbira). Dovolj je ščepec v jutranji smoothie, v juho, v preliv za solato ali v tako imenovano »zlato mleko«, ki je tradicionalna ajurvedska pijača iz rastlinskega mleka, kurkume, ščepca popra in kapljice medu. Okus je nežen, zemeljski in prijetno grelni.
Poleg kurkume stoji njen botanični sorodnik – ingver. Korenike rastline Zingiber officinale so v kuhinjah po vsem svetu doma že tako dolgo, da se njegove izjemnosti nehamo zavedati. Pa vendar je ingver ena najbolje raziskanih začimb sploh. Njegove učinkovine, predvsem gingeroli in šogaoli, imajo dokazano protivnetne, antiemetične (proti slabosti) in antioksidativne učinke. Ingver je klinično preverjen pripomoček proti nosečniški slabosti, pomaga pri slabosti po kemoterapiji in lahko blaži mišično bolečino po vadbi.
Ena od stvari, ki pri ingverju fascinira, je njegova vsestranskost. Svež ingver ima ostrejši, bolj citrusni profil, posušen je toplejši in bolj začinjen. Nastrgamo ga lahko v čaje, juhe, marinade, pecivo in sladice. Kdor je kdaj poskusil domač ingverjev čaj – preprosto skodelica vroče vode z nekaj rezinami svežega ingverja in malo limoninega soka – ve, kako blagodejno lahko deluje na boleče grlo ali nemiren želodec.
Zanimivo je, da kurkuma in ingver skupaj odlično delujeta tudi v kombinaciji. Obe začimbi delujeta protivnetno, a po nekoliko različnih mehanizmih, tako da se njuna učinka lahko medsebojno dopolnjujeta. V azijski kuhinji se konec koncev uporabljata skupaj od nekdaj – in kot se kaže, ne naključno.
Cimet, črni poper in umetnost vsakodnevnih začimb
Cimet je začimba, ki jo večina ljudi povezuje z božičnim pecivom in kuhanim vinom. Njegov potencial pa sega daleč onkraj praznične mize. Obstajata dve glavni vrsti cimeta – cejlonski (Cinnamomum verum), ki velja za »pravi« cimet, in kasija (Cinnamomum cassia), ki je pogostejša in cenejša. Z vidika zdravstvenih učinkov je pomembno poznati to razliko, saj kasija vsebuje bistveno višjo količino kumarina, snovi, ki v večjih količinah obremenjuje jetra.
Kaj pa cimet ponuja? Predvsem sposobnost pozitivno vplivati na presnovo sladkorjev. Več kliničnih študij nakazuje, da lahko redna uporaba cimeta prispeva k boljši občutljivosti na inzulin in k znižanju ravni glukoze na tešče. Za ljudi s prediabetičnim stanjem ali sladkorno boleznijo tipa 2 je to lahko zanimivo dopolnilo – seveda ne nadomestilo zdravljenja, temveč smiselni element celotnega življenjskega sloga. Ameriško diabetološko združenje sicer cimeta še ne priporoča kot standardno zdravljenje, a vendar njegovega potenciala ne zavrača.
Cimet je poleg tega bogat z antioksidanti – v nekaterih primerjalnih študijah celo prekaša česen ali origano. In njegov vonj? Ta ima dokazano pozitiven vpliv na razpoloženje in kognitivne funkcije. Dovolj je, da se spomnimo, kako se človek počuti, ko vstopi v kuhinjo, kjer se ravno peče jabolčna pita z malo cimeta.
V vsakodnevni kuhinji ima cimet presenetljivo široko uporabo. Ni nujno, da je le sladek – v maroški in bližnjevzhodni kuhinji se običajno dodaja v dušeno meso, v lečine juhe ali v zelenjavne tagine. Ščepec cimeta v kavi ali kakavu doda pijači globino in toploto, ne da bi jo presladil.
In končno črni poper – začimba tako vseprisotna, da jo večina ljudi dojema kot samoumevnost. Pa vendar prav črni poper skriva eno najzanimivejših snovi v celotnem kraljestvu začimb: piperin. Ta alkaloidna spojina je odgovorna ne le za značilno pikantnost popra, temveč predvsem za njegovo sposobnost dramatično povečati biološko razpoložljivost drugih snovi. Najbolj znana je prav interakcija s kurkuminom – študija, objavljena v Planta Medica, je dokazala, da piperin poveča absorpcijo kurkumina za neverjetnih 2000 %. Brez ščepca popra gre večina kurkumina skozi prebavni trakt praktično neizkoriščena.
Piperin pa ne pomaga le kurkuminu. Povečuje absorpcijo cele vrste hranil, vključno z vitamini skupine B, betakarotenom in selenom. Sam po sebi ima poleg tega antioksidativne in protivnetne lastnosti ter po nekaterih študijah lahko pozitivno vpliva na prebavo s spodbujanjem tvorbe želodčnih sokov.
Praktičen nasvet je preprost: kadarkoli kuhate s kurkumo, dodajte tudi ščepec sveže mletega črnega popra. To ne bo spremenilo okusa jedi, bo pa bistveno spremenilo njeno hranilno vrednost. To je eden tistih redkih primerov, ko lahko preprosta kuhinjska navada ima merljiv zdravstveni učinek.
Kot je rekel Hipokrat – in ta stavek se ponavlja tako pogosto, da je postal klišé, a kljub temu ni izgubil veljavnosti: »Naj bo hrana tvoje zdravilo in zdravilo tvoja hrana.« V primeru začimb to velja dobesedno.
Seveda je treba ohraniti zdravo pamet. Začimbe niso čudežno zdravilo in noben ščepec kurkume ne nadomesti uravnotežene prehrane, gibanja, zadostnega spanja in po potrebi zdravniške oskrbe. A vendar lahko kot del premišljenega pristopa k prehranjevanju kurkuma, ingver, cimet in črni poper igrajo resnično pomembno vlogo. Ne gre za to, da bi si v hrano stresali kupe praškov v upanju, da bodo izginile vse tegobe. Gre za to, da se zavedamo, da je vsakodnevno kuhanje priložnost – priložnost, da telesu damo ne le energijo, temveč tudi snovi, ki mu pomagajo ohranjati ravnovesje.
Vzemimo na primer gospo Marijo iz Brna, ki je po petdesetem letu začela imeti težave s sklepi in splošnim vnetjem v telesu. Zdravnik ji je priporočil protivnetno dieto in med drugim omenil kurkumo z ingverjem. Marija je vsako jutro začela z zlatim mlekom, v juhe je dodajala svež ingver in na vse, kar je vsebovalo kurkumo, je stresla ščepec popra. Po nekaj mesecih je opazila, da jo sklepi manj bolijo, bolje spi in se na splošno počuti bolj vitalno. To ni znanstvena študija o enem človeku – to je zgodba, kakršno pozna veliko ljudi, ki so se odločili posvetiti pozornost temu, kar jedo.
Kar je na celotni zgodbi začimb najlepše, je njihova dostopnost. Ne gre za draga prehranska dopolnila v kapsulah, ne gre za eksotična super živila, uvožena z letalom z drugega konca sveta. Kurkuma, ingver, cimet in črni poper so začimbe, ki jih najdete v vsaki trgovini, na vsaki tržnici, v vsaki kuhinji. Stanejo nekaj centov in zdržijo mesece. Treba jih je le začeti zavestno uporabljati.
Za tiste, ki želijo iti še korak dlje, se ponuja naložba v kakovostne, bio začimbe brez primesi in konzervansov. Razlika v okusu in v vsebnosti učinkovin med poceni začimbo iz diskonta in skrbno predelanim izdelkom je pogosto izrazita. Sveže mlet črni poper diši in okusi povsem drugače kot vnaprej zmlet prah, ki je mesece ležal na polici. Cejlonski cimet ima nežnejši, kompleksnejši profil kot običajna kasija. In sveža korenina ingverja je neprimerljiva s posušenim prahom – čeprav ima tudi ta svoje mesto.
Za konec velja omeniti še en vidik, ki se v razpravah o zdravi prehrani pogosto spregleda: veselje ob kuhanju. Začimbe ne dodajamo v hrano le zato, da bi nam bilo bolje. Dodajamo jih zato, ker hrana z njimi diši, okusi in veseli. Zlata barva kurkume na krožniku, ostra svežina ingverja v zimskem čaju, grelna sladkost cimeta v jutranji ovseni kaši, izrazita pikantnost sveže mletega popra na svežem kruhu z olivnim oljem – vse to so drobni čutni doživljaji, ki vsakodnevno prehranjevanje delajo bogatejše. In če poleg tega prispevajo k zdravju, toliko bolje. Začimbe, ki zdravijo, ne morajo biti grenko zdravilo. Lahko so najprijetnejši element celega dne.
