# Zakaj se med nosečnostjo poslabšajo zobje in kako to preprečiti
Nosečnost je za vsako žensko edinstveno obdobje, polno sprememb – in to ne le tistih vidnih. Medtem ko sta rastoč trebušček in utrujenost temi, o katerih se govori odkrito, zdravje zob med nosečnostjo pogosto ostaja zanemarjeno. Prav v tem obdobju pa prihaja v ustih do presenetljivo izrazitih sprememb, ki lahko imajo dolgoročne posledice, če jim ne posvečamo dovolj pozornosti. Slabšanje stanja zob v nosečnosti ni mit niti naključje – gre za dobro dokumentiran fiziološki pojav, za katerim stoji kar nekaj med seboj prepletenih vzrokov.
Mnoge bodoče mamice so se srečale s tem, kar so njihove babice izražale s starim ljudskim rekom: »Za vsak otrok en zob.« Čeprav je sodobna medicina to predstavo natančneje opredelila in relativizirala, je v njej zrno resnice. Nosečnost resnično ustvarja pogoje, v katerih so zobje in dlesni bistveno bolj ranljivi kot običajno – in razumevanje tega, zakaj do tega prihaja, je prvi korak k zaščiti nasmeha za vse življenje.
Preizkusite naše naravne izdelke
Kaj se dogaja v telesu in zakaj zobje trpijo
Ključno vlogo igrajo hormoni. Med nosečnostjo narastejo ravni estrogena in progesterona na vrednosti, ki jih telo sicer nikoli ne doživi, ti hormoni pa vplivajo na praktično vsak sistem v organizmu – vključno z ustno votlino. Povišana raven progesterona povzroča, da so dlesni bolj občutljive na bakterijski plak, nanj reagirajo močneje kot običajno in se lažje vnamejo. Rezultat je t. i. nosečniški gingivitis, torej vnetje dlesni, ki po različnih ocenah prizadene kar 70 % nosečnic. Kaže se s krvavitvijo pri čiščenju zob, oteklino in občutljivostjo dlesni ter njihovim pordelostjo. Mnoge ženske si te simptome razlagajo s tem, da čistijo zobe preveč energično – v resnici pa gre za hormonsko pogojeno reakcijo organizma.
Hormonske spremembe so pri tem le en del sestavljanke. Nosečnost s seboj prinaša tudi spremembe v sestavi sline, kar ima bistven vpliv na zdravje zob. Slina v ustni votlini igra vlogo naravne zaščite – nevtralizira kisline, pomaga remineralizirati sklenino in izpira zobe od bakterij. Med nosečnostjo se njena sestava spreminja: pri nekaterih ženskah postane slina bolj kisla, s čimer se zmanjša njena zaščitna funkcija in zobna sklenina je bolj dovzetna za poškodbe. Pri drugih pa se nasprotno pojavi prekomerno slinjenje, ki samo po sebi sicer ni škodljivo, a je neprijetna spremljevalna pojava prvega trimesečja.
Pri tem ne smemo spregledati enega najpogostejših težav prvega trimesečja – jutranje slabosti in bruhanja. Želodčna kislina, ki se pri bruhanju dostane v ustno votlino, je za zobno sklenino zelo agresivna. Ponavljajoči stik s kislino sklenino dobesedno raztaplja, in če ženska po bruhanju takoj seže po zobni ščetki, paradoksno situacijo poslabša – razmaze kislino po zobeh in mehanično poškoduje zmehčano sklenino. Pravilen postopek je izpiranje ust z vodo ali raztopino sode bikarbone in čakanje vsaj pol ure pred čiščenjem.
Svojo vlogo igrajo tudi spremembe v prehrani in prehranjevalnih navadah. Nosečnice pogosto hrepenijo po sladkem, jedo pogosteje in v manjših obrokih, da bi ublažile slabost – in prav pogosti vnosi hrane, zlasti sladke malice, ustvarjajo v ustih okolje, ki bakterijam, ki povzročajo zobno gnilobo, neposredno keduje. Bakterije predelujejo sladkorje in proizvajajo kisline, ki napadajo sklenino. Čim pogosteje se je, tem manj časa imajo zobje za naravno remineralizacijo.
Obstaja tudi razširjena, a napačna predpostavka, da telo »odvzema« kalcij neposredno iz zob matere v korist razvijajočega se ploda. V resnici so zobje zaloga kalcija le v zelo omejenem obsegu – za razliko od kosti. Plod črpa kalcij predvsem iz kostne mase matere in iz prehrane. Če pa je vnos kalcija s hrano nezadosten, lahko to posredno vpliva na splošno zdravje ustne votline in sposobnost organizma za ohranjanje trdne sklenine.
Nosečniški gingivitis in njegove možne posledice
Vnetje dlesni, ki nastane v nosečnosti, ni le kozmetični problem ali začasna neprijetnost. Če se ne zdravi, lahko preide v resnejšo obliko bolezni – parodontitis, torej vnetje globjih tkiv, ki podpirajo zobe. Parodontitis v nosečnosti je povezan z višjim tveganjem prezgodnjega poroda in nizke porodne teže novorojenčka, kot nakazujejo rezultati številnih znanstvenih študij, med drugim dela, objavljena v strokovni reviji Journal of Clinical Periodontology. Čeprav je natančna vzročna povezava še vedno predmet raziskav, je že samo dejstvo, da zdravje dlesni lahko vpliva na potek nosečnosti, zadosten razlog, da skrb za zobe v tem obdobju jemljemo zelo resno.
Zakaj pa toliko žensk zobnih težav v nosečnosti podcenjuje ali odlaga obisk zobozdravnika? Del odgovora tiči v strahu – pred rentgenskim sevanjem, pred lokalno anestezijo, pred zdravili. Te skrbi so razumljive, a v veliki meri nepotrebne. Zobozdravniško zdravljenje je v nosečnosti ne le varno, ampak neposredno priporočljivo, zlasti v drugem trimesečju, ko je tveganje za plod najmanjše in se ženska ne počuti tako utrujena in slabotna kot v prvem trimesečju. Dentalni rentgen z zaščitnim predpasnikom predstavlja minimalno dozo sevanja, sodobna lokalna anestetika pa so za nosečnice ocenjena kot varna. Slovenska zobozdravniška zbornica in svetovne organizacije, kot je American Dental Association, enotno priporočajo redne zobozdravniške preglede skozi celotno nosečnost.
Predstavljajmo si konkretno situacijo: tridesletna ženska v četrtem mesecu nosečnosti opazi, da ji pri čiščenju zob krvavijo dlesni. Ker se boji zobozdravnika in si govori, da bo to uredila po porodu, odlaga obisk. Medtem se gingivitis poglablja, plak se kopiči, nastaja zobni kamen, ki ga z domačim čiščenjem ni mogoče odstraniti. Po porodu, izčrpana od skrbi za novorojenčka, obišče zobozdravnika šele čez leto – in ugotovi, da ima začetni parodontitis in dva zoba s kariesom. Pri tem bi en sam preventivni pregled v drugem trimesečju in profesionalno čiščenje zobnega kamna preprečila celotno situacijo.
Kako zaščititi zobe v nosečnosti
Skrb za zobe v nosečnosti ne zahteva nobenih korenith sprememb v rutini – temveč zavestno upoštevanje in morebitno natančnejše izvajanje tega, kar bi moralo biti samoumevno za vsakogar. Osnova ostaja dosledno čiščenje zob dvakrat dnevno z mehko ščetko in zobno pasto s fluoridom, idealno dopolnjeno z medzobnimi ščetkami ali zobno nitjo. Fluorid pomaga krepiti sklenino in povečuje njeno odpornost proti kislinam – in prav v nosečnosti, ko je sklenina bolj ranljiva, je njegova vloga še toliko pomembnejša.
Prehrana prav tako igra nezanemarljivo vlogo. Zadosten vnos kalcija, vitamina D in vitamina C podpira zdravje zob in dlesni ter prispeva k splošni odpornosti organizma. Kalcij najdemo v mlečnih izdelkih, listnati zelenjavi, mandljih ali tofu, vitamin D pa v mastnih ribah, jajcih in – ob ugodnem vremenu – se sintetizira v koži pri bivanju na soncu. Vitamin C je ključen za sintezo kolagena, ki tvori osnovo zdravih dlesni, in njegov pomanjkanje se kaže prav s povečano krvavitvijo le-teh. Omejitev sladkih in kislih živil oziroma njihovo uživanje kot del glavnega obroka namesto kot malice bistveno zmanjša tveganje nastanka zobnega kariesa.
Kot je nekoč opazil zobozdravnik in raziskovalec Philippe Hujoel: »Zdravje ust ni izolirano od zdravja preostalega telesa – je njegov neločljiv del.« Ta misel velja dvojno v nosečnosti, ko je telo en povezan sistem, v katerem vsak del vpliva na celoto.
Idealen čas za zobozdravniški pregled je še pred zanositvijo – v okviru t. i. prekoncepcijske oskrbe. Če to ni mogoče, potem čim prej po potrditvi nosečnosti, da ima zobozdravnik prostor za zdravljenje morebitnih težav v varnem oknu drugega trimesečja. Preventivni pregledi in profesionalno čiščenje so v nosečnosti kriti pri zdravstvenih zavarovalnicah, zato finančna ovira ne bi smela biti razlog za odlašanje.
Skrb za ustno votlino v nosečnosti je naložba ne le v zdravje matere, ampak tudi otroka. Raziskave nakazujejo, da se bakterije, ki povzročajo zobno gnilobo, lahko prenašajo z matere na otroka – na primer pri lizanju dude ali okušanju otroške hrane z žličko, ki jo nato dobi otrok. Čim boljše je ustno zdravje matere, tem manjše je tveganje, da bo novorojenček od začetka koloniziran s kariogenimi bakterijami. Zdrav nasmeh matere je tako v nekem smislu prvo darilo, ki ga lahko pripravi svojemu otroku še pred rojstvom.
Nosečnost prinaša v življenje ženske nešteto novih skrbi in prioritet. Zobje med njimi morda na prvi pogled ne sodijo – a kot je razvidno iz zgoraj navedenega, si prav v tem obdobju zaslužijo izjemno pozornost. Hormonska nevihta, spremenjena ustna okolica, slabost in prilagojena prehrana ustvarjajo kombinacijo, ki brez zavestne skrbi lahko pusti trajne posledice. Na srečo zadostuje razmeroma malo: redno čiščenje, uravnotežena prehrana, omejitev sladkorjev in en ali dva obiski pri zobozdravniku v celotni nosečnosti. To je cena, ki se vsekakor splača.
