Cannelloni recepti za vse priložnosti in okuse

Italijanska klasika na češki mizi - polnjene cannelloni kot izvirno družinsko kosilo

Med testeninskimi jedmi imajo svoje stalno mesto lazanje, špageti ali peresniki, kaj pa če bi poskusili manj znano, a izjemno okusno specialiteto? Cannelloni – votle testeninske cevi, ki se polnijo in pečejo – so prava poslastica italijanske kuhinje. In čeprav njihovo ime morda še ni tako razširjeno v slovenskih gospodinjstvih, njihovo čarobnost postopoma odkriva vse več navdušencev nad kuhanjem. Zakaj so polnjene cannelloni vredne pozornosti in kako jih pripraviti doma? Potopimo se skupaj v svet te dobrote.

Kaj so pravzaprav cannelloni?

Cannelloni (včasih zapisano tudi kot „kaneloni") so velike votle cevi iz testenin, tradicionalno široke okoli 2–3 centimetre in dolge približno 10 centimetrov. V surovem stanju so podobne trdim slamam, ki jih je treba bodisi predkuhati ali pa jih takoj napolniti in speči s sočno omako, ki jih v pečici zmehča. Ime izvira iz italijanščine in v prevodu pomeni „velike cevi" – kar že samo po sebi nakazuje, da gre za testenino, namenjeno polnjenju.

Njihova raznolikost je skoraj neskončna. Napolnite jih lahko z mešanico mesa, zelenjave, sirov ali denimo tofuja, nato pa jih prelijete z bešamelom, paradižnikovo omako ali pestom. Prav ta univerzalnost naredi cannelloni idealno jed za vsako sezono in priložnost.

Zgodovina na krožniku - od kod so prišli cannelloni?

Izvor cannelloni sega vse do južne Italije, natančneje v pokrajino Kampanijo. Prve omembe te jedi izvirajo iz 18. stoletja, ko so se pojavljale bolj kot „manicotti" – drugo ime za podoben tip polnjenih testenin. V moderni obliki, kot jih poznamo danes, so se cannelloni začeli množično pripravljati šele v 20. stoletju in zahvaljujoč popularizaciji italijanske kuhinje so prišli na mize po vsem svetu.

Konzistenca in okus testenin, njihova sposobnost vpijanja omake ter možnost dela z različnimi nadevi jih naredijo nekakšno „italijansko različico polnjenih paprik" – le brez paprike in z obilno porcijo sira na vrhu.

Zakaj dati prednost domači pripravi

Čeprav lahko danes kupite že pripravljene pečene cannelloni v supermarketih ali restavracijah, domača priprava ima svoj čar. Z njo imate nadzor nad sestavo, količino soli, maščob in predvsem – okusom. Poleg tega lahko izkoristite sezonske sestavine, ki jih imate ravno pri roki, in prilagodite nadev glede na to, kar vaša družina obožuje.

Pomembno je vedeti, da priprava cannelloni ni zapletena, čeprav se na prvi pogled lahko zdi zahtevna. V resnici gre za kombinacijo pečenja in plastenja – torej postopek podoben pripravi lazanj.

Na primer, družina z dvema otrokoma iz Ljubljane je vzljubila vegetarijansko različico cannelloni z rikoto, špinačo in domačo paradižnikovo omako. „Otroci radi sami pomagajo pri polnjenju cevi in to vzamemo kot družinski ritual," pravi gospa Eva, ki kuha z osredotočenostjo na sveže in lokalne sestavine. „Vedno imamo občutek, da smo ustvarili nekaj posebnega, tudi če gre za običajno kosilo."

Osnovni recept za cannelloni za začetnike

Če šele začenjate s cannelloni, priporočamo, da se držite preprostega recepta. Osnova je uravnotežen nadev, kakovostne testenine in dobra omaka. Spodaj najdete različico, ki bo zadovoljila ljubitelje mesa in tiste, ki iščejo vegetarijansko alternativo.

Za ta recept boste potrebovali paket cannelloni (približno 250 g), poleg tega rikoto (250 g) in približno 300 g špinače – lahko tudi zamrznjeno, če sveže ni na voljo. Dodajte strok česna, majhno čebulo, nekaj oljčnega olja, nariban parmezan (100 g) in pol litra pasirane paradižnikove omake ali domače omake. Začinite s soljo, poprom in ščepcem muškatnega oreščka in ste pripravljeni.

Začnite tako, da na ponvi posteklenite čebulo in česen na malo olja – ko začne dišati po celi kuhinji, dodajte svežo špinačo, jo na kratko podušite, nato pa pustite mešanico, da se ohladi. Medtem v skledi pripravite nadev: zmešajte rikoto z ohlajeno špinačo, dodajte polovico parmezana, posolite, popoprajte in začinite s ščepcem muškatnega oreščka, ki bo mešanici dodal tisti značilen nežen pridih.

Nadev nato prenesite v plastično vrečko, ki ji odrežete vogal (ali pa uporabite žličko, odvisno od tega, kaj vam je ljubše), in napolnite suhe testenine cannelloni. Dno pekača obložite z nekaj paradižnikove omake, nanj razporedite napolnjene cannelloni kot vojake v vrsto, prelijte s preostalo omako in na koncu posujte z ostankom parmezana. Nato vse skupaj postavite v pečico, segreto na 180 stopinj, kjer pustite 30–40 minut peči najprej pod aluminijasto folijo, da se testenine zmehčajo, nato pa še nekaj časa odkrito, da se na vrhu naredi lepa zlata skorjica.

Rezultat? To je tista vrsta jedi, ki je hkrati nasitna, pomirjujoča, na površju malo hrustljava in znotraj kremasto mehka – kombinacija, ki se je veseli tudi tisti, ki si ne privošči ravno vegetarijanske kuhinje. In če vam po kakšnem čudežu ostane kos za naslednji dan, se pripravite, da bo še boljši kot svež.

Različice, ki jih je vredno poskusiti

Ko že obvladate osnovni recept, se vam odpre cel svet kreativnih možnosti. Tukaj je nekaj priljubljenih kombinacij:

• Polnjene cannelloni z mleto govedino, paradižniki in bešamelom – klasika, ki bo navdušila ljubitelje bolonjske omake.
• Vegetarijanske cannelloni z bučo, žajbljem in kozjim sirom – idealne za jesen.
• Cannelloni z lečo, korenjem in kumino – hranljiva in presenetljivo okusna veganska izbira.
• Pečene cannelloni z lososom in koprovim prelivom – netradicionalna, a osvežujoča ideja za slavnostno priložnost.

Čar cannelloni je prav v tem, da se prilagodijo vsakomur – ne glede na to, ali gre za vegetarijansko prehrano, brezglutensko dieto ali željo po obilni mesni jedi.

Ekologija na krožniku

Z vidika trajnosti so domače cannelloni odlična priložnost za uporabo ostankov zelenjave ali mesa. Če vam na primer ostane pražena bučka, pečen jajčevec ali stročnice, jih lahko elegantno vključite v nadev. Namesto aluminijaste folije pa za peko uporabite večkratno pokrivalo ali stekleni pokrov.

Poleg tega, če si upate na izdelavo domačih testeninskih cevi, imate edinstveno priložnost, da uporabite moko iz ekološkega kmetijstva ali na primer polnozrnato različico pire. To ni ravno enostavno, vendar je za navdušence nad zdravim življenjskim slogom lahko prijeten izziv.

„Kuhanje doma je več kot le priprava hrane – je oblika skrbi, ustvarjalnosti in odnosa do narave," pravi prehranska svetovalka in avtorica knjige o trajnostnem kuhanju Martina Matušková. „In prav jedi, kot so cannelloni, nam kažejo, da je lahko tudi na videz preprosta jed ritual."

Cannelloni kot ritual in navdih

Morda se ne zdi tako, vendar lahko jed, kot so pečene cannelloni, v gospodinjstvu dobi celo terapevtsko dimenzijo. To je jed, ki zahteva čas, skrb in potrpežljivost – vrednote, ki v današnjem hitrem času pogosto manjkajo. Skupno kuhanje, vonj, ki se širi iz pečice, in skupno obedovanje so malenkosti, ki ustvarjajo prostor, kjer je doma.

Za razliko od hitrih polizdelkov prinašajo cannelloni avtentičnost, domačnost in okus prave hrane. Poleg tega je njihova priprava idealen način, kako vključiti otroke, partnerja ali prijatelje v kuhinjsko ustvarjanje.

Morda je prav danes pravi trenutek, da odprete pečico, pripravite omako in se lotite recepta, ki vas bo spomnil, da je kuhanje lahko radost. In da se lahko tudi običajne testenine v pečici spremenijo v majhen italijanski praznik sredi tedna.