JOMO je radost iz tega, kar ste zamudili
V času, ko družbena omrežja nikoli ne spijo in obvestila prihajajo eno za drugim, se zdi skoraj nemogoče izklopiti. Vsak vikend je nekje zabava, vsak večer poteka mreženje, vsak dan se nekdo nekam odpravlja – in vse je seveda dokumentirano na Instagramu. Prav v tem zasičenem okolju se je rodil fenomen, ki ga psihologi in kulturni komentatorji spremljajo z naraščajočim zanimanjem: JOMO oziroma veselje nad tem, da ste kaj zamudili.
Morda ste slišali za njegovo nasprotje – FOMO oziroma strah pred zamujanjem. Tisti občutek, ko gledate tuje Zgodbe in nenadoma dobite vtis, da je vaše lastno življenje dolgočasno, prazno in polno zapravljen priložnosti. JOMO stoji natanko na drugem koncu tega spektra. Ne gre za resignacijo ali socialno izolacijo – gre za zavestno in veselo odločitev, da ostanete doma, zavrnete povabilo, izklopite telefon in ste pri tem popolnoma zadovoljni.
Preizkusite naše naravne izdelke
Zakaj FOMO preneha delovati kot motivacija
Da bi razumeli, zakaj JOMO v zadnjih letih pridobiva na popularnosti, se je treba za trenutek ustaviti pri njegovem nasprotju. FOMO – Fear of Missing Out – je bil kot pojem populariziran približno leta 2004, ko ga je uporabil marketinški strateg Patrick McGinnis. Takrat je šlo za akademski izraz, ki opisuje psihološki pojav. Danes je to vsakodnevna realnost stotine milijonov ljudi po vsem svetu.
Raziskave znova in znova kažejo, da je prekomerna uporaba družbenih omrežij tesno povezana z občutki tesnobe, nezadostnosti in kronične nezadovoljnosti. Študija, objavljena v reviji Journal of Social and Clinical Psychology, je dokazala neposredno povezavo med časom, preživetim na družbenih platformah, in stopnjo depresivnih simptomov pri mladih odraslih. Z drugimi besedami – bolj ko spremljamo življenja drugih, manj smo zadovoljni s svojim lastnim.
In prav tu se začne zgodba JOMO. Ne gre za nov trend, ki so ga izmislili tržniki – gre za naravno človeško reakcijo na preobremenjenost. Pisatelj in podjetnik Anil Dash, ki velja za enega prvih zagovornikov tega koncepta, ga je opisal takole: »JOMO je veselje nad tem, da počnete, kar želite početi, namesto da bi počeli tisto, za kar menite, da bi morali.«
Ta razlika je ključna. JOMO namreč ni pasiven – je to aktivna odločitev za prisotnost.
Kako JOMO izgleda v vsakdanjem življenju
Predstavljajte si Markéto, štiriintridesетletno grafičarko iz Brna. Vsak petek zvečer je prejemala povabila na različne dogodke – vernisaže, rojstnodnevne zabave, afterworke. Dolgo je hodila na vse, ker se je bala, da bo zamudila kaj pomembnega, stike, zabavo, občutek, da nekam sodi. Posledica je bila, da se je vsak vikend vračala domov izčrpana, brez energije in z občutkom, da pravzaprav ni bila nikjer zares prisotna.
Potem je prišel en petek, ko se je odločila ostati doma. Skuhala si je čaj, si ogledala film, ki ga je želela videti že mesece, in šla zgodaj spat. Zjutraj se je zbudila spočita in – presenetljivo – srečna. Ni zamudila ničesar bistvenega. Svet je šel naprej, prijatelji se niso užalili in ona sama se je počutila bolj kot ona sama kot že dolgo. Takšen je JOMO v praksi – ne velika filozofska revolucija, temveč majhna, zavestna odločitev, da damo prednost lastnemu dobremu počutju.
Veselje nad tem, da ste kaj zamudili, torej ni cinizem niti brezbrižnost do drugih ljudi. Gre za razumevanje, da ni vsaka priložnost vaša priložnost. Da si ne zasluži vsak dogodek vaše prisotnosti. In da ima čas, preživet v miru, s samim seboj ali z ljudmi, ki so vam resnično pomembni, vrednost, ki je ni mogoče meriti s številom všečkov ali fotografij na Instagramu.
V kontekstu zdravega življenjskega sloga – in to ne le fizičnega – je JOMO naravni zaveznik. Stres zaradi nenehnega »ne utegniti« in pritisk socialnega primerjanja sta namreč med najpomembnejšimi dejavniki, ki motijo duševno ravnovesje. Svetovna zdravstvena organizacija opetovano opozarja, da je duševno zdravje neločljiv del splošne dobrobiti in da ima kronični stres merljive posledice na fizično zdravje – od imunskega sistema do kardiovaskularnih funkcij.
Upočasniti torej ni šibkost. Je naložba.
Umetnost reči ne – in se pri tem dobro počutiti
Ena največjih ovir, ki ljudem preprečuje, da bi sprejeli JOMO kot življenjski pristop, je socialni pritisk. Zavrniti povabilo je pogosto dojeto kot nezanimanje, kot žalitev ali kot znak, da se človeku »ne da«. Vendar obstaja bistvena razlika med tem, ko človek reče ne iz strahu ali lenobe, in ko reče ne iz zavestne odločitve.
Zavestna zavrnitev – torej taka, ki izhaja iz spoznanja lastnih potreb in spoštovanja lastne energije – je ena izmed najzdravših stvari, ki jih človek lahko naredi zase. Psihologi jo opisujejo kot del koncepta zdravih meja, ki se v zadnjih letih vse pogosteje obravnava v povezavi s preprečevanjem izgorelosti.
Zanimivo je, da je sposobnost reči ne in se pri tem dobro počutiti tesno povezana s tem, kako dobro človek pozna samega sebe. Ljudje, ki jasno vedo, kaj jim daje energijo in kaj jim jo jemlje, se veliko lažje odločajo, čemu posvetiti čas in čemu ne. JOMO torej ni le zavračanje dogodkov – je to spoznavanje samega sebe.
V praksi je to lahko videti različno. Za nekoga je JOMO nedeljsko jutro brez telefona, sprehod v gozdu namesto bruncha s sodelavci ali branje knjige namesto drsanja po feedu. Za drugega je to cel vikend brez obveznosti, tišina, kuhanje, vrtnarjenje ali preprosto nedelanje ničesar. Ključ ni konkretna dejavnost, temveč zavedanje, da je ta odločitev prava prav za vas – in da za njo nikomur ne dolgujete pojasnil.
Zanimivo vlogo v tem kontekstu igrajo tudi materialne odločitve. Ljudje, ki si privzemajo načela JOMO, pogosto naravno nagibajo k preprostejšim, trajnostnim načinom življenja. Manj potrošniški so, bolj cenijo, kar imajo, in iščejo radost v kakovosti raje kot v količini. Ni naključje, da zanimanje za ekološki življenjski slog, slow living in zavestno porabo narašča vzporedno s tem, ko JOMO postaja vse bolj prepoznaven. Ti pristopi si delijo skupno osnovo – prepričanje, da je lahko manj več.
Prav zato postajajo koncepti, kot so trajnostna moda, naravna kozmetika ali ekološki gospodinjski izdelki, del širšega življenjskega stališča in ne le modna muha. Ko človek preneha loviti vsako novost in začne zavestno izbirati, naravno posega po stvareh, ki imajo smisel – tako zanj kot za planet.
Kako torej začeti? Ni potrebna nobena korenita sprememba. Naslednjič, ko prispe povabilo ali obvestilo, si preprosto zastavite eno preprosto vprašanje: Ali to res želim jaz, ali le nočem zamuditi nečesa, kar bi lahko bilo dobro? Če je odgovor drugi, je morda prav to tisti trenutek, ko si privoščite ostati doma – in ugotovite, da vam tisto, kar ste »zamudili«, pravzaprav sploh ni manjkalo.
JOMO ni življenjska filozofija za samotarje ali za tiste, ki so se odrekli družbenemu življenju. Je pristop, ki si postopoma utira pot k ljudem vseh starostnih skupin in življenjskih slogov – od preobremenjenih staršev prek mladih strokovnjakov do starejših, ki so končno prenehali čutiti potrebo po opravičevanju svojega tempa. Je tiha revolucija v času, ki nikoli ne spi. In morda je prav zato tako osvežujoča.
Naslednjič, ko boste v soboto zvečer doma v pižami s skodeli čaja in boste gledali fotografije z zabave, na katero niste šli – poskusite se nasmehniti. Morda ste si ravnokar privoščili natanko tisto, kar ste potrebovali.
