Kako pripraviti klasičen clafoutis s češnjami, ki bo navdušil vsakogar
Clafoutis – francoska sladica, ki ima okus poletja
Ko pomislimo na Francijo, se mnogim pred očmi prikažejo sir, vino, Eifflov stolp in seveda – nežne, okusne sladice. Med njimi se nekoliko neopazno skriva tudi ena, ki je za Francoze to, kar je za nas morda bublanina – clafoutis s češnjami, tradicionalna sladkost iz pokrajine Limousin. Čeprav gre za preprosto jed, njen okus in tekstura lahko presenetita tudi najbolj zahtevne gurmane. In prav zdaj, v času zorenja češenj, je najboljša priložnost, da si jo pripravite.
Kaj je clafoutis in zakaj bi ga morali poskusiti
Clafoutis [kla-fu-ti] je pečena sladica, sestavljena iz češenj, zalitih s tekočim testom, ki spominja na testo za palačinke, nato pa pečena do zlato rjave barve. Rezultat je nežna torta s kremnim središčem in sadjem, ki ohranja sočnost. Najpogosteje se pripravlja s češnjami, vendar obstajajo tudi različice z marelicami, slivami ali borovnicami – v tem primeru ne gre več za pravi clafoutis, temveč za t.i. "flaugnarde".
Zanimivo je, da Francozi tradicionalno češenj v clafoutisu ne izkoščičijo. Ne samo zaradi avtentičnosti, ampak tudi zato, ker koščice med peko sladici dodajo rahlo mandljev okus. Kljub temu je običajno – in zlasti zunaj Francije pogosto – pripravljati clafoutis z izkoščičenimi češnjami, da je prijetnejši za uživanje.
Ta sladica je izjemna prav v kontrastu enostavnosti in končnega bogatega okusa. Je kot da bi se francoska eleganca srečala s podeželsko domačnostjo. In ni naključje, da se pogosto pojavlja na mizah prav v sezoni svežih češenj. Clafoutis namreč najboljši okus doseže, ko ga pripravite iz lokalnega, sveže nabranega sadja.
Kako pripraviti tradicionalni clafoutis?
Priprava te sladice ni zahtevna in jo zmore vsak, ki je kdaj mešal testo za palačinke ali bublanino. Recept za clafoutis s češnjami zahteva le nekaj osnovnih sestavin: mleko, jajca, sladkor, maslo, gladko moko in seveda češnje. V nekaterih receptih najdete tudi vanilijo ali kapljico ruma, ki sladico prijetno odišavita.
Tukaj je pregled osnovnih korakov:
- Pripravite češnje – idealno sveže, ni pa problema, če uporabite tudi kompotirane ali zamrznjene, če so dobro odcejene. Pri odločanju o koščicah velja, da je odvisno od lastnih preferenc.
- Zmešajte gladko testo iz jajc, mleka, sladkorja, moke in ščepca soli. Konstistenca naj spominja na tekoče testo za palačinke.
- Pekač namažite z maslom, posujte ga z malo sladkorja in dno obložite s češnjami.
- Prelijte s testom in pecite v pečici, ogreti na 180 °C, približno 35–40 minut. Površina naj porjavi, sredina pa se naj strdi.
- Postrezite idealno mlačno ali pri sobni temperaturi, posuto s sladkorjem v prahu. Prilega se tudi kepica smetane ali domačega vaniljevega sladoleda.
Clafoutis je odličen tudi drugi dan, ko se okusi prepojijo, vendar redko zdrži – tako kot klasična bublanina pogosto izgine v nekaj urah.
Clafoutis in zdravo gospodinjstvo – gre to skupaj?
Morda se sprašujete – kaj ima clafoutis skupnega z ekološkim življenjskim slogom? Na prvi pogled nič, vendar lahko izbira sestavin naredi veliko razliko. Če damo prednost lokalnemu in sezonskemu sadju, zmanjšamo ogljični odtis in hkrati podpiramo lokalne pridelovalce. Češnje iz lastnega vrta ali s kmečke tržnice imajo poleg tega povsem drugačen okus kot tiste, pripeljane z druge strani Evrope.
Prav tako je zanimivo premisliti o izvoru jajc ali mleka. Ekološka kmetija, bio kakovost, prosta reja – to so dejavniki, ki ne spremenijo le našega krožnika, ampak tudi svet okoli nas. In če se odločite peči s polnozrnato moko ali nadomestiti del sladkorja z naravnim sladilom, lahko clafoutis približate bolj zdravemu načinu, ne da bi trpela njegova avtentičnost.
Izkušnje iz gospodinjstev kažejo, da je clafoutis mogoče pripraviti tudi v brezlaktozni različici (z rastlinskim mlekom) ali brez glutena (npr. z riževo moko). Okus je morda nekoliko drugačen, vendar osnovni značaj in čar ostajata. In prav to ga naredi tako univerzalno priljubljenega.
Clafoutis in njegov prostor v družinski kuhinji
V mnogih francoskih gospodinjstvih je clafoutis priljubljen in pogost gost na poletni mizi. Otroci ga obožujejo zaradi sladke in mehke strukture, odrasli cenijo njegovo enostavnost in eleganten vtis. In predvsem – ni potrebno nobeno posebno orodje ali izkušnje slaščičarja.
Primer je lahko zgodba družine iz južne Češke, ki je odkrila clafoutis med počitnicami na francoskem podeželju. Po vrnitvi domov so se odločili poskusiti ga pripraviti sami, s češnjami iz svojega lastnega vrta. Od takrat je postal del njihovega vsakoletnega poletnega rituala. Otroci se spominjajo „tistega francoskega s češnjami", odrasli pa cenijo, da imajo recept, ki ne vzame več kot uro časa in prinese veselje vsem.
Clafoutis se da tudi enostavno prenašati – idealna izbira za piknike, družinska praznovanja ali obiske pri prijateljih. Je ena tistih sladic, ki ostanejo okusne tudi brez zapletenega serviranja in hkrati delujejo izjemno.
Zakaj prav češnje?
Francoska kuhinja ima za sadje globok občutek in češnje niso izjema. Med junijem in julijem postanejo zvezde tržnic in domačih vrtov, in prav takrat je najboljši čas za pripravo clafoutisa. Češnje so polne antioksidantov, vitamina C in celo melatonina, ki pomaga pri kakovostnem spanju – kar jih naredi ne le okusne, ampak tudi koristne.
Preizkusite naše naravne izdelke
Poleg tega v kombinaciji z maslom in sladkim testom ustvarjajo okusno ravnovesje, ki ga je težko posnemati z drugim sadjem. Kiselkasti toni češenj kontrastirajo z nežnostjo testa in clafoutisu dodajo njegov nezamenljiv značaj. In prav to je razlog, zakaj se klasični češnjev clafoutis drži v ospredju te sladke tradicije.
Francoski pisatelj Marcel Pagnol je nekoč rekel: „Dom je tam, kjer pečica diši po kolaču." In če bi se ta kolač imenoval clafoutis, bi bil to vonj poletja, veselja in francoskega umetnosti življenja. Zakaj si torej koščka te atmosfere ne bi prinesli tudi v svojo kuhinjo?
Ne glede na to, ali ste ljubitelji tradicionalnih receptov ali preizkušate nove stvari, vas bo recept za clafoutis s češnjami prijetno presenetil. Potrebujete le nekaj sestavin, sezonsko sadje in željo poskusiti nekaj novega – ali morda povsem starega, kar ima še vedno veliko za ponuditi.
