# Kaj storiti s pretečenimi zdravili in baterijami
Vsakdo pozna – med spomladanskim čiščenjem se v kopalnici ali omari naenkrat pojavi cela zaloga zdravil, katerih rok uporabnosti je potekel pred dvema letoma. V predalu pri televiziji se vali kupček rabljenih baterij, ki tam ležijo od prejšnjega božiča in čakajo, da se nekdo odloči, kaj storiti z njimi. Vprašanje, kaj storiti s pretečenimi zdravili in baterijami ter kam jih pravilno odnesti, zadeva praktično vsako gospodinjstvo v Češki republiki, pa vendar ga mnogi rešujejo improvizirajoče ali napačno. Zdravila končajo v smetnjaku, baterije v komunalnih odpadkih – čeprav obe stvari sodita povsem drugam.
Ne gre le za ekološko odgovornost v abstraktnem smislu. Gre za konkretne posledice za zdravje ljudi, kakovost tal in pitne vode. Pretečena zdravila, odvržena v navadne odpadke, lahko končajo na odlagališču, kjer njihove učinkovine pronicajo v podzemne vode. Baterije vsebujejo težke kovine, kot so živo srebro, svinec ali kadmij, ki ob nepravilnem odlaganju lahko onesnažijo okolje za desetletja vnaprej. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opetovano opozarja, da farmacevtski odpadki sodijo med nevarne odpadke z neposrednim vplivom na javno zdravje, in priporoča njihovo strogo regulacijo ter ločeno zbiranje.
Zakaj pretečena zdravila niso le »star odpad«
Naravno je misliti, da je pretečeno zdravilo preprosto stvar, ki je prenehala delovati, in jo je zato mogoče brez skrbi odvreči v koš. Resničnost pa je bolj zapletena. Zdravila po preteku roka uporabnosti sicer izgubijo svojo učinkovitost, vendar se njihova kemična sestava lahko spremeni – nekatere snovi se razgradijo v stranske produkte, ki so strupeni ali dražeči. Antibiotiki, odvrženi v odpadke, poleg tega prispevajo k razvoju odpornosti na antibiotike v okolju, kar je eden največjih globalnih zdravstvenih problemov sodobnosti. Po podatkih Evropske agencije za okolje so farmacevtske snovi vse pogosteje zaznane v evropskih vodotokih in podzemnih vodah, pri čemer je eden glavnih virov prav neprimerno odlaganje zdravil v gospodinjstvih.
Vzemimo konkreten primer: družina z otroki med sezono gripe kupuje sirupe, tablete in kapljice. Del se jih porabi, del ostane v domači lekarni in čaka na naslednjo sezono. Po dveh letih se v njej nabere nekaj deset različnih pripravkov. Če jih vse odvržejo v smetnjak ali splaknejo v straniščno školjko – in splakovanje je žal še vedno razširjena navada – kemične snovi iz njih končajo v čistilni napravi za odpadne vode, kjer jih ni mogoče vse ujeti. Rezultat so sledovi zdravil v pitni vodi, ki sicer ne povzročajo akutne zastrupitve, vendar je njihov dolgoročni vpliv na človeški organizem in vodne ekosisteme predmet intenzivnih raziskav in upravičenih skrbi.
Pravilna pot je preprosta in brezplačna: pretečena zdravila sodijo v lekarno. V Češki republiki so lekarne po zakonu dolžne sprejemati neporabljena in pretečena zdravila od prebivalcev, ne glede na to, kje so bila prvotno kupljena. Dovolj je priti z vrečko starih zdravil in jih oddati pri okencu. Lekarnar jih nato preda specializiranemu podjetju, ki poskrbi za njihovo varno odstranitev – najpogosteje s sežigom v sežigalnici nevarnih odpadkov. Ta sistem v Češki republiki zanesljivo deluje in je povsem brezplačen.
Poleg lekarn obstajajo tudi zbirna mesta za nevarne odpadke, ki sprejemajo zdravila. Seznam in uradne ure so praviloma dostopni na spletni strani zadevnega mesta ali občine. Velika mesta, kot so Praga, Brno ali Ostrava, poleg tega redno organizirajo mobilne zbiralne akcije nevarnih odpadkov neposredno v posameznih četrtih, kjer je mogoče zdravila oddati iz rok v roke, brez potrebe po potovanju na zbirno mesto.
Preizkusite naše naravne izdelke
Baterije: majhen predmet z velikim vplivom
Baterije so eden najpogostejših predmetov v vsakem gospodinjstvu in hkrati eden najbolj problematičnih z vidika odlaganja. Povprečno češko gospodinjstvo letno zavrže desetine baterij – od majhnih gumbnih celic v urah in kalkulatorjih prek svinčnikastih baterij v daljinskih upravljalnikih in igračah do večjih monočlenkov v svetilkah. In to brez akumulatorjev iz mobilnih telefonov, prenosnih računalnikov ali električnih koles, ki so poglavje zase.
Zakaj so baterije tako problematične? Ker vsebujejo snovi, ki so pri pravilni uporabi povsem varne, vendar ob nekontroliranem sproščanju v okolje povzročajo resno škodo. Alkalne baterije vsebujejo kalijev hidroksid, nikelj-kadmijevi akumulatorji so vir visoko strupenega kadmija, litijeve baterije lahko v določenih okoliščinah zagorijo ali eksplodirajo. Živosrebrne gumbne baterije, čeprav danes manj razširjene kot nekoč, še vedno krožijo v gospodinjstvih in vsebujejo eno najnevarnejših kovin sploh. Kot je dejal okoljski kemik in popularizator znanosti Andrew Szasz: »Nevarni odpadki niso problem industrije. So problem vsakega od nas, saj jih vsak dan ustvarjamo.«
Kam torej z rabljenimi baterijami? Mreža zbirnih mest je v Češki republiki presenetljivo gosta in dostopna. Rdeče ali rumene posode za rabljene baterije najdete praktično v vsakem supermarketu, hipermarketu, trgovini z električno opremo, drogeriji ali na poštah. Trgovci, ki prodajajo baterije, so po zakonu dolžni zagotoviti njihovo vračanje – to velja tudi za spletne trgovine, ki morajo kupcem zagotoviti informacije o tem, kako vrniti baterije. Pregled zbirnih mest v vaši bližini je mogoče enostavno najti na primer na spletni strani ECOBAT, največjega sistema vračanja baterij v Češki republiki, ki upravlja tisoče zbirnih mest po vsej državi.
Posebna kategorija so baterije iz električnih vozil in koles – tako imenovani litij-ionski akumulatorji. Ti so veliki, težki in njihovo nepravilno odlaganje predstavlja nevarnost požara. Nikoli ne smejo končati v posodi za navadne baterije ali v komunalnih odpadkih. Pravilen postop je obrniti se na prodajalca ali servis zadevnega vozila oziroma na specializirana zbirna mesta, ki so opremljena za takšne odpadke.
Mnogi ljudje shranjujejo rabljene baterije v predalu z namenom, da jih »kdaj odnesejo«. Ta namen je hvalevreden, a uresničitev se pogosto odlaga v nedogled. Praktična rešitev je imeti doma majhno posodo ali vrečko, namenjeno izključno rabljenim baterijam – ko se napolni, je to naraven signal za izlet do najbližjega zbirnega mesta. Takšno navado si zlahka privzgojijo tudi otroci, za katere je ločevanje odpadkov naravni del vzgoje k odgovornosti do okoliškega sveta.
Kako to storiti praktično in brez nepotrebnega truda
Pravilno odlaganje pretečenih zdravil in baterij ni niti zapleteno niti časovno zahtevno. Ključ je sistem in zavedanje, da so zbirna mesta resnično dostopna skoraj povsod. Kljub temu se splača povzeti najpomembnejša pravila:
- Pretečena in neporabljena zdravila sodijo v lekarno – katero koli, brez plačila, brez potrdil. Zdravil nikoli ne odlagajte v smetnjak in jih ne splaknite v straniščno školjko ali umivalnik.
- Rabljene baterije sodijo v rdeče ali rumene zbirne posode v trgovinah, drogerijaih ali na poštah. Akumulatorje iz elektronike vrnite prodajalcu ali oddajte na zbirnem mestu.
- Zdravila in baterije ne sodijo v noben barvni zabojnik za ločene odpadke – ne v papir, ne v plastiko, ne v steklo. So nevarni odpadki in zahtevajo posebno ravnanje.
- Zbirna mesta so varovalna mreža za primere, ko v bližini nimate lekarne ali ustrezne posode – sprejemajo oboje.
Celoten sistem vračanja zdravil in baterij v Češki republiki je rezultat evropske zakonodaje in domačih zakonov o odpadkih, ki postopoma zaostrujejo pravila za ravnanje z nevarnimi odpadki. Zakon št. 541/2020 Sb. o odpadkih, ki je začel veljati leta 2021, je prinesel vrsto sprememb in pojasnil prav na področju vračanja izdelkov, vključno z baterijami in akumulatorji. Češka republika se tako približuje standardom najnaprednejših evropskih držav na področju ravnanja z odpadki.
Dobro je vedeti, da se pravilno odlaganje baterij neposredno odraža v njihovi reciklaciji. Iz rabljenih baterij je mogoče pridobiti dragocene materiale – cink, mangan, nikelj, kobalt ali litij – ki služijo kot surovine za proizvodnjo novih baterij ali drugih izdelkov. Recikliranje baterij torej ni le ekološka obveznost, ampak tudi ekonomsko smiseln proces, ki zmanjšuje odvisnost industrije od pridobivanja primarnih surovin. Po navedbah Evropske komisije bi nove evropske uredbe o baterijah morale do leta 2030 bistveno povečati delež recikliranih materialov v novih baterijah.
Podobno deluje tudi vračanje zdravil – farmacevtska podjetja in lekarne sodelujejo s sežigalnicami, ki izkoriščajo toplotno energijo iz sežiganja zdravil za proizvodnjo električne energije ali toplote. Tudi tu torej velja, da ima to, kar se zdi odpad, ob pravilnem ravnanju še neko vrednost ali vsaj zmanjšuje svoj negativni vpliv.
Živimo v času, ko sta trajnostnost in odgovorno ravnanje vse pomembnejši vrednoti – in pri tem zadostuje tako malo. Enkrat na čas odnesti vrečko starih zdravil v lekarno in vrečko baterij v najbližjo trgovino. Ti drobni koraki, ki vzamejo le nekaj minut, so del večje slike – sveta, v katerem odpadki niso breme za naravo, ampak surovina za prihodnost.
