Empanada je gastronomski most med kulturami in generacijami

Empanada – dišeč izlet skozi kulture v krhkem testu

Na prvi pogled izgleda kot običajna pita. Nekdo bi jo morda zamenjal za slani zavitek, drugi za pecivo iz domače pekarne. A empanada je veliko več kot le še en recept iz kuharske knjige – je jed, ki povezuje celine, generacije in zgodbe. Izvira iz Španije, a se danes šteje za nacionalno jed v državah Latinske Amerike. Empanada je simbol doma, praznovanja in slavnostne mize.

Beseda „empanada" izhaja iz španske besede „empanar", kar pomeni „oviti v kruh ali testo". In prav to je bistvo – nadev zavit ali pečen v testu, večinoma pšeničnem, včasih koruznem, ki lahko razveseli brbončice v neštetih oblikah. V različnih delih sveta namreč empanada okusja drugače. In prav v tej raznolikosti je njena čarobnost.

Od Galicije do Čila

Tradicionalna empanada gallega, oziroma galicijska empanada, ima dolgo zgodovino, ki sega vse do srednjega veka. V severozahodnem delu Španije, kjer leži Galicija, je bila empanada tipična jed romarjev na znameniti Jakobovi poti. Praktična oblika jedi – nadev zavit v testu – je omogočala enostavno prenašanje in daljšo obstojnost. Galicijska empanada se tradicionalno pripravlja kot velika pita, iz katere se režejo porcije, in se polni z ribami, običajno tuno, sardinami ali polenovko, čebulo, papriko in paradižnikom. To je jed, ki odraža bližino morja, preproste sestavine in podeželski izvor.

Nasprotno pa je v Latinski Ameriki, kamor so empanado prinesli španski kolonizatorji, ta recept hitro prilagodil lokalnim okusom in tradicijam. Empanade se tu pečejo in cvrejo, so manjše in pogosto se jedo kot ulična hrana. Na primer v Argentini so empanade postale nepogrešljiv del vsakega družinskega srečanja. Najbolj znana različica je empanada de pino, ki izvira iz Čila. Ta različica je napolnjena z mletim govejim mesom, čebulo, kuhanim jajcem, olivami in včasih tudi rozinami. Povezava sladkega in slanega lahko preseneti, a prav ta kontrastni okus je razlog, zakaj je empanada de pino tako priljubljena.

Medtem ko se galicijska empanada servira bolj kot glavna jed, južnoameriške različice pogosto potujejo v roki in postanejo hitro prigrizek na ulicah. In čeprav se razlikujejo po slogu, načinu serviranja in nadevu, imajo eno skupno – empanade so vedno o deljenju. O druženju za eno mizo, o veselju pri pripravi in vonju, ki napolni celoten dom.

Recept za empanado, ki tekne tudi doma

V današnjem času ni problem pripraviti empanado tudi v slovenski kuhinji. Ne glede na to, ali se odločite za galicijsko različico kot slavnostno pito ali za posamezne majhne žepke, napolnjene z mesom, zelenjavo ali sirom, je osnova vedno enaka: dobro testo in okusen nadev.

Poskusite na primer klasični recept za empanado gallego s tuno. Potrebujete:

• 500 g gladke moke
• 150 ml oljčnega olja
• 150 ml vode
• 1 čajno žličko soli
• 1 jajce za premaz

Nadev se pripravlja iz:

• 2 večjih čebul
• 1 rdeče paprike
• 1 zelene paprike
• 2 stroka česna
• 300 g kakovostne tune v lastnem soku (ali olju)
• 2 žlici paradižnikovega koncentrata
• sol, poper, paprika

Iz moke, vode, olja in soli zgnetite gladko testo in ga pustite nekaj časa počivati. Medtem na ponvi prepražite čebulo, papriko in česen, dodajte koncentrat in na koncu zmešajte tuno. Testo razdelite na dva dela, enega razvaljajte za spodnjo plast, nanj razporedite nadev in pokrijte z drugo plastjo testa. Robove dobro zatesnite, premažite z jajcem in pecite približno 35 minut na 180 °C do zlato rjave barve.

Če vas mika okusiti empanado de pino, pripravite:

• 500 g mletega govejega mesa
• 2 čebuli
• 2 trdo kuhana jajca
• pest črnih oliv
• žlico rozin (po želji)
• sol, poper, kumina, mleta paprika

Čebulo prepražite, dodajte meso, začimbe in rahlo prepražite, da ostane sočno. Testo lahko pripravite kot pri empanadi gallega, tokrat pa ga izrežite na manjše kroge, na sredino dajte žlico nadeva, polovico olive in kos jajca. Zložite na pol, dobro zaprite in pecite ali cvrite.

Empanade se lahko odlično pripravijo tudi v veganski ali brezglutenski različici. Namesto mesa uporabite lečo, gobe ali pečeno bučo, testo pa lahko naredite iz koruzne moke ali brezglutenskih mešanic. Domiselnosti ni meja – empanada je idealna jed za tiste, ki radi eksperimentirajo, a hkrati iščejo nekaj preizkušenega.

Empanada kot most med kulturami in generacijami

Kar naredi empanado tako posebno, ni le njen okus. Je tudi način, kako vstopi v naše življenje. V mnogih gospodinjstvih se empanade pripravljajo skupaj – nekdo dela testo, drugi nadev, tretji sestavlja posamezne žepke. To je ritual, ki združuje otroke, stare starše in prijatelje. V Čilu na primer je empanada de pino del praznovanja Fiestas Patrias, državnega praznika, in njena priprava je del kulturne identitete.

Ena čilska družina nam je povedala: „Vsako leto se pri nas doma zberemo vsi, vključno s teto, ki živi 500 kilometrov daleč, in pečemo empanade. To je naš način, kako biti skupaj, čeprav imamo različna življenja."

Tudi v Sloveniji si empanada pridobiva svoje mesto. Mnoge kavarne in bistroji jo ponujajo kot netradicionalno alternativo sendvičem ali quichejem. In ni čudno – gre za jed, ki jo je enostavno prenašati, pogreti in hkrati ne izgubi okusa ali privlačnosti.

Empanade so lahko tudi idealen navdih za domače ekološko kuhanje. Kombinirajo namreč lokalne sestavine, sezonsko zelenjavo in minimalno odpadkov. Testo pripravite sami, nadev pogosto izkoristi ostanke iz hladilnika, peka na pekaču pa prihrani energijo v primerjavi s posameznimi porcijami. Poleg tega so lahko odlična sestavina vegetarijanskega ali veganskega jedilnika.

Ne glede na to, ali se odločite za empanado gallego z ribjim pridihom Atlantika ali za polno in začinjeno empanado de pino, vas vedno čaka mali izlet čez meje vsakodnevnih okusov. Empanada je kot pismo iz tujine, zavito v testo – prinaša vonj oddaljenih dežel, a enako dobro tekne doma za mizo.