Ruční pomivanje posode ali pomivalni stroj in kaj od tega res varčuje z vodo
Vsak dan milijoni gospodinjstev po vsem svetu rešujejo navidez banalno vprašanje – kako pomiti posodo. Nekdo seže po gobici in pomivalnem sredstvu, drugi se zanaša na pomivalni stroj. A za to vsakodnevno rutino se skriva presenetljivo kompleksna razprava, ki ima neposreden vpliv na porabo vode, energije in ekološki odtis celotnega gospodinjstva. In rezultati, do katerih so prišle neodvisne raziskave, pogosto presenetijo celo tiste, ki se imajo za odgovorne gospodinje in gospodinjce.
Intuicija mnogih ljudi nakazuje, da mora biti ročno pomivanje posode bolj varčno. Navsezadnje – zakaj bi velika električna naprava porabila manj vode kot človek z gobico? A prav tukaj intuicija odpove. Resničnost je namreč bistveno bolj zapletena in je odvisna od številnih dejavnikov, od načina pomivanja posameznika, starosti naprave do količine posode, ki jo stroj sprejme naenkrat.
Preizkusite naše naravne izdelke
Koliko vode dejansko porabimo pri ročnem pomivanju?
Odgovor na to vprašanje ni tako preprost, kot bi se zdelo. Ročno pomivanje posode je namreč po svoji naravi zelo individualna zadeva. Nekdo myje pod tekočo vodo, drugi napolni korito in pomiva v eni količini vode. Nekdo pusti vodo teči ves čas, drugi jo odpre le za izpiranje. Prav te navidezne podrobnosti odločajo o tem, ali je ročno pomivanje varčno ali nasprotno – razsipno.
Raziskava Univerze v Bonnu, ki je analizirala porabo vode v gospodinjstvih po vsej Evropi, je pokazala, da povprečen človek pri ročnem pomivanju posode za dvanajst oseb porabi do 100 litrov vode. To je številka, ki bi marsikoga presenetila. Študija je hkrati potrdila, da je ključni dejavnik prav tehnika pomivanja – ljudje, ki pustijo vodo teči ves čas, porabijo večkrat več kot tisti, ki delajo s polnim koritom.
Predstavljajmo si običajno situacijo v slovenskem gospodinjstvu: štiričlanska družina po vikendovem kosilu z gosti. Na pultu se kopičijo lonci, krožniki, pribor, kozarci. Mama začne puščati toplo vodo, pomiva kos za kosom in sproti izpira. Oče medtem odloži še en kozarec. Po uri pomivanja odteče v kanalizacijo mirne duše 60 do 80 litrov vode – in to še pri relativno vestnem pristopu. Če nekdo med odmori ali odlaganjem posode pusti vodo teči, številka zlahka preseže sto.
Sodobni pomivalni stroji delujejo po povsem drugačnem principu. Zaprt sistem recirkulacije vode jim omogoča, da porabijo presenetljivo majhno količino. Energijsko varčni modeli, označeni z razredom A ali višjim, porabijo na en cikel le 6 do 10 litrov vode. To je delček tega, kar povprečen človek porabi pri ročnem pomivanju enake količine posode. Evropska agencija za okolje že dolgo opozarja, da gospodinjstva tvorijo nezanemarljiv delež porabe pitne vode, pri čemer je prav izbira načina pomivanja posode eno od področij, kjer je mogoče doseči merljive prihranke.
Seveda obstajajo izjeme. Če nekdo ročno pomiva le dva krožnika in skodelico v polnem koritu z minimalno količino vode, pomivalnega stroja pa bi zaradi tega zaganjal napol praznega, je situacija drugačna. Učinkovitost pomivalnega stroja se v celoti pokaže le takrat, ko je polno naložen. Zaganjati pomivalni stroj za tri lonce in nekaj pribora je razsipnost – tako z vodo kot z energijo.
Energija, pomivalna sredstva in skrit ekološki odtis
Razprava o pomivanju posode pa se ne ustavi pri sami vodi. V skupno ekološko enačbo vstopajo tudi drugi dejavniki, ki jih je treba upoštevati, če želimo imeti resnično celovito sliko.
Pomivalni stroji porabljajo elektriko – in to je dejstvo, ki ga ni mogoče prezreti. Starejši modeli so lahko energijsko zahtevni, medtem ko so novi aparati vse bolj varčni. Pri ocenjevanju dejanskega vpliva na okolje je pomembno tudi to, iz katerih virov prihaja elektrika v posamezni državi. V državah z visokim deležem obnovljivih virov je pomivalni stroj še ugodnejši kot tam, kjer elektrika prihaja pretežno iz premoga.
Druga dimenzija je temperatura vode. Pomivalni stroji standardno delujejo pri temperaturi 50 do 70 stopinj Celzija, kar zagotavlja popolno higieno in uničenje bakterij. Pri ročnem pomivanju redkokdo uporablja resnično vroče vodo – deloma iz praktičnih razlogov, deloma zato, ker koža rok tako visokih temperatur težko prenese. Posledica je, da ročno pomita posoda morda ni vedno tako higiensko čista, kot se zdi.
Ne gre pozabiti niti na detergente. Tablete za pomivalni stroj so danes oblikovane tako, da so učinkovite tudi v manjši količini, medtem ko pri ročnem pomivanju ljudje odmerjajo pomivalno sredstvo zelo nenatančno in ga pogosto uporabljajo bistveno več, kot je potrebno. Odvečne kemikalije nato odtečejo v kanalizacijo in obremenjujejo čistilne naprave. Ekološke tablete za pomivalne stroje ali naravna pomivalna sredstva, ki jih ponujajo specializirane spletne trgovine, kot je Ferwer, lahko ta vpliv še zmanjšajo in celoten proces pomivanja premaknejo bliže resnično trajnostnemu pristopu.
Zanimiv pogled na celotno problematiko je ponudil tudi pisatelj in popularizator znanosti Charles Fishman, ki je v svoji knjigi The Big Thirst zapisal: »Voda je tako poceni in tako dostopna, da smo pozabili, kako dragocena je v resnici.« Te besede se zelo natančno prilegajo temi pomivanja posode – prav zato, ker voda iz pipe teče zanesljivo in poceni, redkokdo razmišlja o tem, koliko je dejansko porabi.
Praktičen nasvet, ki ga priporočajo ekološke organizacije in proizvajalci gospodinjskih aparatov, se sliši preprosto: če imate pomivalni stroj, ga uporabljajte – a vedno polno naloženega, z ekološkim programom in brez predhodnega izpiranja pod tekočo vodo. Predhodno izpiranje je namreč eden največjih virov nepotrebne porabe vode v gospodinjstvih. Sodobni pomivalni stroji so zasnovani tako, da se spopadejo celo s prežgano ali posušeno hrano, zato je predhodno izpiranje v večini primerov odvečno.
Če pomivalnega stroja nimate ali iz različnih razlogov raje pomivate ročno, obstajajo načini za znatno zmanjšanje porabe vode. Osnova je delo s polnim koritom – najprej namočite posodo, nato pomivajte v milnici in šele na koncu izperite. Ta postopek lahko zmanjša porabo vode pri ročnem pomivanju za do polovico v primerjavi s pomivanjem pod tekočo vodo. Naslednji korak je izbira kakovostnega ekološkega pomivalnega sredstva, ki peni tudi v manjši količini in ne obremenjuje narave z agresivnimi kemičnimi snovmi.
Pomembno je omeniti tudi, da ni vsaka vrsta posode primerna za pomivalni stroj. Lesena deska za rezanje, kakovostni nož z lesenim ročajem, ponev iz litega železa ali občutljivo steklo – vse to je bolj primerno za ročno pomivanje. Kombinacija obeh pristopov je zato v mnogih gospodinjstvih najpametnejša rešitev: pomivalni stroj za navadne krožnike, lonce in pribor, ročno pomivanje za posebne kose.
Vredno je omeniti tudi rezultate primerjalne študije iz leta 2020, ki jo je objavil Journal of Cleaner Production. Ta je potrdila, da je pri pravilni uporabi sodobnega pomivalnega stroja poraba vode in energije nižja kot pri ročnem pomivanju v veliki večini opazovanih gospodinjstev. Izjema so bila le zelo majhna gospodinjstva, kjer pomivalni stroj nikoli ne bi bil polno naložen.
Z dolgoročnega vidika je naložba v energijsko varčen pomivalni stroj za povprečno slovensko družino ne le ekološko, temveč tudi ekonomsko ugodna. Prihranek pri vodi in odpadni vodi lahko na leto znaša nekaj sto evrov, in to kljub stroškom za elektriko in pomivalna sredstva. Ob naraščajočih cenah vode v slovenskih mestih ta argument iz leta v leto pridobiva na teži.
Celotna zgodba o pomivanju posode tako razkriva nekaj, kar velja za trajnostni življenjski slog nasploh: zdrava pamet in dobri nameni ne zadostujejo, če niso podprti z dejstvi. Mnogi ljudje verjamejo, da je njihov način ravnanja prijazen do narave, ne da bi kdaj preverili, ali to dejansko drži. Pri tem prav majhne vsakodnevne odločitve – kot je način pomivanja posode, izbira pomivalnih sredstev ali odločitev, ali bomo pomivalni stroj zagnali poln ali napol prazen – skupaj tvorijo veliko razliko. Voda je vir, ki ga jemljemo za samoumevnega, a njena dostopnost v prihodnosti je odvisna tudi od tega, kako z njo ravnamo danes, pri kuhinjskem koritu.
