facebook
Kdor prej pride, prej melje. Akcija se ne bo ponovila.
Naročila, oddana pred 12:00, so odpremljena takoj. | Brezplačna dostava nad 80 EUR | Brezplačna zamenjava in vračilo v 90 dneh

Nenadoma se zgodi – skrivnostno »preskočenje« ali »izpustitev« nekje globoko v prsnem košu. Srce za trenutek pozabi biti, nato pa se vrne z močnejšim udarcem. Mnogi ljudje ta občutek doživijo le občasno in se z njim nikoli ne ukvarjajo naprej. Drugi pa se ga tako prestrašijo, da takoj pokličejo reševalno službo. Resnica leži nekje vmes – razumevanje tega, kaj se v telesu dejansko dogaja, pa je prvi korak k mirnejšemu umu in zdravejšemu srcu.

Ekstrasistole oziroma izredni srčni utripi so eden najpogostejših kardioloških izvidov sploh. Ocenjuje se, da jih bo v svojem življenju doživela velika večina ljudi, pri čemer pri mnogih potekajo povsem brez simptomov. Kljub temu prav ta značilen občutek izpuščenega srčnega utripa sodi med najpogostejše razloge, zakaj ljudje v Sloveniji obiskujejo kardiologa ali osebnega zdravnika. In čeprav je ta tema medicinsko dobro raziskana, v splošni populaciji še vedno prevladuje vrsta napačnih predstav.


Preizkusite naše naravne izdelke

Kaj so ekstrasistole in zakaj nastanejo

Srce je električno voden organ. Vsak njegov utrip se začne z električnim impulzom, ki nastane v sinoatrijskem vozlu – nekakšnem naravnem srčnem spodbujevalniku, ki je nameščen v desnem preddvoru. Ta impulz se širi po srčni mišici in povzroča njeno usklajeno krčenje. Toda včasih se zgodi, da drug del srca – celica v preddvoru, v prekatu ali v prevodnem sistemu – »sproži« lastni impulz, preden prispe redni. Nastane tako prezgodnji utrip, ki prekine normalen ritem.

Po tem prezgodnjem utripu nastopi kratka kompenzacijska pavza – srce kot da »počaka« na obnovitev normalnega ritma. In prav ta pavza je tisto, kar ljudje zaznavajo kot izpuščen srčni utrip. Srce v resnici ni ničesar izpustilo – nasprotno, dodalo je enega več. Ker pa prezgodnji utrip ni dovolj močan, da bi bil jasno čuten, in ker je naslednja pavza daljša kot običajno, možgani vse skupaj razlagajo kot izpad. Nato pride močan »povratni« utrip, ki ga mnogi opisujejo kot udarec ali brcanje v prsih.

Vzrokov, zakaj nastanejo ekstrasistole, je cela vrsta. Med njimi so stres in tesnoba, prekomerno uživanje kofeina ali alkohola, pomanjkanje spanja, kajenje ter hormonske spremembe – na primer v nosečnosti ali v obdobju menopavze. Pri športnikih se ekstrasistole pojavljajo razmeroma pogosto, in sicer paradoksalno tako pri intenzivni obremenitvi kot v mirovanju po treningu, ko se srce upočasni. Vlogo igrajo tudi elektrolitsko neravnovesje, zlasti pomanjkanje magnezija in kalija – mineralov, katerih vnos je v sodobni prehrani kronično podcenjen.

Zanimivo je, da se ekstrasistole pri zdravih ljudeh pojavljajo veliko pogosteje, kot se večina nas zaveda. Holterovo monitoriranje EKG – preiskava, pri kateri bolnik nosi prenosno napravo, ki beleži srčno aktivnost 24 ali 48 ur – znova in znova kaže, da ima lahko povsem zdrav človek čez dan desetine do stotine ekstrasistol, ne da bi se tega zavedal.

Predstavljajte si Martino, štiriinštiridesetletno učiteljico iz Brna, ki je nekega popoldneva med branjem knjige nenadoma začutila, kako ji je srce »preskočilo«. Čeprav nikoli ni imela nobenih srčnih težav, jo je napad tesnobe prisilil, da je takoj poiskala zdravnika. Preiskave – vključno z EKG in Holterjevim monitoriranjem – niso pokazale nobene strukturne srčne bolezni. Diagnoza je bila: benigne ventrikularne ekstrasistole, ki so jih verjetno okrepili stres in trije skodelici kave na dan. Po spremembi življenjskega sloga so se težave bistveno zmanjšale. Njena zgodba ni izjemna – nasprotno, je zelo tipična.

Kdaj je treba biti pozoren

Čeprav je velika večina ekstrasistol neškodljivih, obstajajo situacije, ko jim je treba posvetiti povečano pozornost. Kardiologi ločijo preddvorne in prekatne ekstrasistole – pri čemer so slednje v določenih okoliščinah lahko resnejše. Ključni dejavnik je, ali za ekstrasistolami stoji kakšna strukturna bolezen srca. Pri osebi z zdravim srcem so celo pogoste ekstrasistole praviloma benigne. Pri bolniku z ishemično boleznijo srca, srčnim popuščanjem ali kardiomiopatijo pa so lahko enaki izvidi znak večjega tveganja.

Znaki, ki bi morali voditi k zgodnji zdravniški obravnavi, vključujejo zlasti situacije, ko občutek izpuščenega srčnega utripa spremljajo omotica, omedlevica ali skorajšnja omedlevica, bolečina v prsih, izrazita sapa ali hitro bijoče srce, ki traja dlje kot nekaj sekund. Prav tako je priporočljivo opraviti preiskavo, če se ekstrasistole pojavljajo zelo pogosto, se poslabšujejo ali se prvič pojavijo pri osebi, starejši od petdeset let, brez predhodne anamneze podobnih težav.

Svetovna zdravstvena organizacija in vodilne kardiološke družbe poudarjajo, da sam subjektivni občutek preskočenega srca ni zadosten za diagnozo – vedno je potrebna objektivna preiskava. Česká kardiologická společnost na svojih spletnih straneh ponuja pregledno informacijo o tem, kako poteka diagnostika srčnih aritmij, in priporoča, da ljudje s ponavljajočimi se težavami ne odlašajo z iskanjem strokovne pomoči.

Diagnostika ekstrasistol je pri tem razmeroma neposredna. Osnova je EKG, ki lahko zazna izredne utripe neposredno med preiskavo. Če se težave pojavljajo neredno, pride na vrsto že omenjeno Holterovo monitoriranje. V nekaterih primerih zdravnik priporoči ehokardiografijo – ultrazvočno preiskavo srca – da izključi strukturne vzroke. Krvne preiskave pa pomagajo odkriti morebitna presnovna ali hormonska odstopanja.

Holter EKG monitor, prehranska dopolnila z magnezijem in kalijem ter zdrava živila na beli površini

Kako pristopiti k življenju z ekstrasistolami

Če preiskave ne pokažejo nobene resne bolezni, zdravljenje ekstrasistol praviloma temelji predvsem na spremembi življenjskega sloga. In prav tu se odpre prostor za resnično smiselne spremembe, ki imajo učinek, ki daleč presega zgolj blaženje simptomov.

Eden od najbolje dokumentiranih vzrokov za poslabšanje ekstrasistol je kronični stres. Kortizol in adrenalin, hormona, ki se sproščata ob stresnem odzivu, neposredno vplivata na električno aktivnost srca in povečujeta njegovo vzdražnost. Redna sprostitev, meditacija, joga ali zgolj dovolj kakovostnega spanca zato niso le modna zadeva – imajo trdno fiziološko utemeljitev. Kot je opozoril kardiolog in avtor Herbert Benson s Harvardske medicinske fakultete: »Sprostitveni odziv je natančno fiziološko nasprotje stresnega odziva.«

Enako pomembna je prehrana. Kot je bilo omenjeno, magnezij in kalij igrata ključno vlogo pri uravnavanju srčnega ritma. Magnezij se naravno nahaja v temni listnati zelenjavi, oreških, semenih in polnozrnatih žitih, kalij pa v bananah, avokadujih, stročnicah in krompirju. Sodobna prehrana, bogata z industrijsko predelanimi živili, teh mineralov ne zagotavlja v zadostnih količinah – in raziskave znova in znova povezujejo njihovo pomanjkanje s povečano pojavnostjo srčnih aritmij. Če je vnos s hrano nezadosten, je morda smiselno razmisliti o kakovostnih prehranskih dopolnilih, po možnosti po posvetovanju z zdravnikom.

Kofein je naslednji dejavnik, ki si zasluži pozornost. Medtem ko zmerno uživanje kave – ena do dve skodelici na dan – pri večini ljudi ekstrasistol bistveno ne poslabša, so višji odmerki lahko problematični. Enako velja za energijske pijače, močan čaj in nekatera zdravila brez recepta, ki vsebujejo kofein. Alkohol pa na srčni ritem vpliva kompleksneje – akutno uživanje lahko sproži aritmije, pri čemer je ta pojav tako razširjen, da je dobil lastno ime: »holiday heart syndrome« oziroma sindrom prazničnega srca, poimenovan po povečanju srčnih aritmij po vikendih in praznikih.

Telesna dejavnost je v kontekstu ekstrasistol tema, ki si zasluži posebno omembo. Redna zmerno intenzivna vadba – hitra hoja, plavanje, kolesarjenje – dokazano zmanjšuje splošno kardiovaskularno tveganje in izboljšuje avtonomno uravnavanje srca. Nasprotno pa lahko ekstremni vzdržljivostni športi pri predisponiranih posameznikih paradoksalno okrepijo ekstrasistole. Ključ je torej ravnovesje in sorazmernost – in seveda posvet z zdravnikom, če se težave pri obremenitvi poslabšajo.

Posebno poglavje je psihološki vidik. Mnogi ljudje, ki enkrat opazijo ekstrasistole, se znajdejo v začaranem krogu: začnejo nenehno opazovati svoje srce, vsak občutek v prsih jih vznemiri, tesnoba narašča – in tesnoba sama po sebi ekstrasistole poslabša. Ta mehanizem je dobro opisan v strokovni literaturi in včasih zahteva ne le kardiološko, temveč tudi psihološko podporo. Kognitivno-vedenjska terapija je v takšnih primerih lahko zelo učinkovita.

Naravna skrb za srce torej ne temelji na enem samem stebru, temveč na celi mreži med seboj prepletenih dejavnikov – prehrana, gibanje, spanje, obvladovanje stresa, zmanjšanje stimulansov in redni zdravniški pregledi. To ni nič presenetljivega, a prav v tej navidezni preprostosti tiči največji izziv: te stvari je treba dejansko početi, ne le vedeti zanje.

Občutek izpuščenega srčnega utripa je lahko vznemirljiv, a za ogromno večino ljudi ni razlog za paniko. Je signal – včasih le opomnik, da telo potrebuje več skrbi, manj stresa in boljše hranilne snovi. In včasih je poziv, da človek končno dvigne telefon in se naroči k zdravniku. V obeh primerih gre za sporočilo, ki si ga splača prisluhniti.

Delite