Kako pripraviti popolno šodo, ki bo okrasila vaše sladice

Sladka nostalgija po imenu šodó - kako nastaja omaka z zgodbo

Nekateri okusi imajo posebno sposobnost, da človeka prenesejo v času. Dovolj je ena žlička in nenadoma ste spet otrok za mizo v jedilnici, kjer so stregli klasične šolske sladke jedi. Buchtičky se šodó, pravkar vzete iz pekača, s gosto vanilijevo omako, so ena izmed tistih jedi, ki v sebi nosijo veliko dozo sentimenta. A kaj je pravzaprav šodó? In ali je res ta krema, ki jo poznamo iz čeških šolskih jedilnic – ali ima ta pojem globlje, morda celo presenetljive korenine?

Kaj je šodó – in kaj ni?

Beseda „šodó" zveni na prvi posluh francosko, in to ni naključje. Izhaja iz francoskega „chaudeau", kar pomeni „vroča voda", vendar se v kulinaričnem svetu pod tem imenom skriva mnogo več. Gre namreč za nežno toplo omako na osnovi jajčnih rumenjakov, sladkorja in vina, ki se ob pravilni pripravi stepe v puhasto peno. V klasični francoski kuhinji služi kot dodatek k sladicam, na primer k pitam ali sadju. V slovenskem dojemanju pa je šodó dobilo povsem drugačno podobo.

Medtem ko je prvotno šlo za alkoholno omako z idealno belim vinom ali penečim sektom, je pri nas šodó postalo sinonim za vanilijevo pudingovo kremo, pogosto zgosteno s škrobom in brez alkohola. Danes tako med ljudmi obstaja dvojno razumevanje tega pojma: „pravo šodó" z vinom in rumenjaki ter njegova domača, šolska različica, ki pa v mnogih vzbuja spomine na otroštvo.

Buchtičky se šodó

Težko je natančno določiti, kdaj so buchtičky se šodó postale hit slovenskih jedilnic, vendar so svoj vrh doživele v drugi polovici 20. stoletja. Majhne kvašene buhteljne so bile pečene do zlato-rjave barve in postrežene prelite s toplo sladko omako. Otroci so jih oboževali prav zaradi te kombinacije – nežno pecivo s puhasto, vanilijevo omako, ki je spominjala na pobožanje.

Zanimivo je, da čeprav se je v jedilnicah omaka običajno pripravljala brez vina in pogosto tudi brez rumenjakov, se ji še vedno reklo šodó. Ta premik v pomenu je lep prikaz, kako se lahko jed kulturno preoblikuje in ukorenini v kolektivnem spominu. Iz francoske sladice je tako nastal slovenski sladki zaklad.

Pravo šodó proti domačemu receptu

Ko govorimo o pravem šodó, mislimo na tradicionalni recept, kjer se rumenjaki s sladkorjem in vinom stepajo v vodni kopeli v peno. Ta različica je lahka, zračna in nežno aromatična – idealna za sadne sladice ali biskvite. Vsebuje pa surova jajca in alkohol, kar jo naredi neprimerno za majhne otroke.

Nasprotno pa domači šodó recept, kot ga poznamo iz družinskih kuhinj, večinoma temelji na mleku, vanilijevem sladkorju in zgoščevanju s škrobom ali moko. Gre torej bolj za vanilijevo omako, čeprav si še vedno ohranja oznako „šodó". Ta različica je varnejša, enostavnejša za pripravo in okusno bližja tistemu, kar slovenski jedci poznajo in obožujejo.

Za ilustracijo: gospa Jana iz Olomouca, babica štirih vnukov, prisega na recept po svoji mami. „Ne delam tega z vinom. Mleko, rumenjak, malo masla, vanilija in moka za zgostitev. Vsi to obožujejo. In ko to prelijem po svežih buhteljnih, so krožniki prazni v trenutku."

Kako pripraviti domače šodó, ki je okusno kot iz otroštva

Domače šodó ima več različic, vendar je osnova kakovostno mleko in prava vanilija ali vanilijev sladkor. Če se želite lotiti priprave te omake, obstaja preprost postopek, ki ga lahko obvlada vsak.

Osnovni recept za domačo šodó omako:

• 500 ml polnomastnega mleka
• 2 rumenjaka
• 2–3 žlice kristalnega sladkorja (po okusu)
• 1 čajna žlička vanilijevega ekstrakta ali vanilijevega sladkorja
• 1 žlica gladke moke ali škroba (npr. koruznega)
• 1 majhen kos masla za zmehčanje

Mleko segrejemo v loncu z vanilijo. V skledi zmešamo rumenjake, sladkor in moko z žlico hladnega mleka do gladkega. To zmes prilijemo v vroče mleko in ob stalnem mešanju na kratko prevremo, dokler omaka ne zgosti. Na koncu vmešamo maslo in takoj postrežemo.

Za avtentično izkušnjo se priporoča omako postreči s sveže pečenimi buhteljčki – majhnimi kvašenimi kosi, ki imajo zlato-rjavo skorjo in mehko, puhasto sredico.

Kdaj izbrati pravo šodó z vinom?

Če želite očarati goste z nečim bolj nenavadnim, je pravo šodó z vinom odlična izbira. Odlično se poda k sadju, palačinkam ali kot spremljava k sladkim narastkom. Čeprav se njegova priprava lahko zdi zahtevnejša, zadostuje malo vaje in rezultat vas bo nagradil z nežnim, elegantnim okusom.

Tradicionalni recept vsebuje rumenjake, sladkor in belo vino, idealno kakovostno polsuho. Vse se stepe v vodni kopeli v peno, ki se takoj postreže. To je jed, ki ima stil – tako kot njena zgodovina.

Zdrav(a) različica? Tudi šodó je lahko trajnostno

V času, ko se vse več ljudi zanima za zdrav življenjski slog in trajnostne sestavine, lahko pride prav tudi alternativni pristop. Mleko lahko preprosto zamenjate z rastlinskim – mandljevim, ovsenim ali sojinim. Sladkanje se lahko prilagodi s pomočjo javorjevega sirupa ali kokosovega sladkorja. In če izpustimo jajca, nastane nežna veganska vanilijeva omaka, ki spominja na šodó, vendar je primerna tudi za ljudi z alergijami ali vegane.

Fermentirano ovseno mleko poleg tega ponuja kremasto teksturo in prijetno lahko kislost, ki se dobro ujema s sladkimi sladicami. In kar je še več – z uporabo ekoloških surovin in lokalno pridelanih sestavin se šodó približa sodobnim zahtevam po trajnostni kuhinji.

Zakaj šodó ne pozabiti?

Slovenska kuhinja ima veliko zakladov, a šodó je med tistimi, ki si zaslužijo ne le ohranitev, temveč tudi ponovno odkritje. Naj bo kot opomnik otroških let ali kot gurmanski zaključek slavnostnega kosila, ima svoje mesto na naši mizi tudi danes.

Poleg tega dokazuje, da lahko tudi jed s tako preprostimi sestavinami vsebuje veliko okusa, zgodovine in čustev. Kot je dejal francoski kuhar Auguste Escoffier: „Popolnost se skriva v preprostosti." In prav v tem duhu je tudi šodó – skromno, a nepozabno.