Kako se spoprijeti s stresno inkontinenco in znova živeti polno življenje
Kaj je stresna inkontinenca in kako se z njo spopasti na naraven način in s pomočjo zdravnika
Izguba nadzora nad mehurjem je lahko frustrirajoča, neprijetna in osamljujoča izkušnja. Mnogi ljudje se sramujejo govoriti o tej težavi, vendar gre za dokaj pogosto zdravstveno stanje, zlasti med ženskami. Stresna urinska inkontinenca je ena najpogostejših vrst inkontinence in prizadene milijone ljudi po vsem svetu – tudi mlade, aktivne ženske. Kaj jo povzroča, kako jo prepoznati in kakšne so možnosti zdravljenja?
Kako prepoznati stresno inkontinenco
Za razliko od drugih oblik inkontinence, kjer je sprožilec močna potreba po uriniranju, je stresna oblika specifična, ker prihaja do nenadzorovanega uhajanja urina pri fizičnem naporu. Običajno gre za situacije, kot so kašelj, smeh, kihanje, dvigovanje težkih predmetov ali telovadba. Ni presenetljivo, da prav športne ženske pogosto začnejo opažati prve simptome inkontinence prav pri obremenilnem gibanju.
Pomembno je razumeti, da beseda "stresna" tukaj ne pomeni psihičnega stresa, ampak povečanje trebušnega tlaka, ki preseže zmožnost sfinkterjev sečnice zadržati urin. Vzrok je lahko oslabitev mišic medeničnega dna, spremembe po porodu, operacije v predelu medenice ali naravno staranje. Pri ženskah igra vlogo tudi padec ravni estrogena v menopavzi, kar lahko vodi do oslabitve podpornih struktur mehurja.
Simptomi, ki jih ne smemo ignorirati
Eden najpogostejših mitov je, da je občasno uhajanje urina normalen del staranja ali poporodnega življenja. Resnica pa je, da nobeno uhajanje urina ni "normalno" in ga je vedno treba posvetovati z zdravnikom ali specialistom za urologijo ali ginekologijo. Med tipične simptome stresne inkontinence spadajo:
- Uhajanje majhne količine urina pri kihanju, smehu ali kašlju
- Občutek vlage v spodnjem perilu po fizičnem naporu
- Povečana potreba po nošenju menstrualnih vložkov ali pripomočkov za inkontinenco
- Omejevanje aktivnosti zaradi strahu pred uhajanjem urina
V resničnem življenju to lahko izgleda tako, da ženska po porodu začne teči, vendar kmalu ugotovi, da mora že po nekaj minutah teka prekiniti aktivnost zaradi neprijetnega občutka vlage. Če se to ponavlja, pogosto raje preneha z vadbo popolnoma. Prav to tiho omejevanje aktivnosti je eden največjih psiholoških vplivov stresne inkontinence.
Vaje za krepitev medeničnega dna - prvi korak k ozdravitvi
Na srečo obstaja vrsta možnosti, kako se boriti s stresno inkontinenco. Večina izmed njih se začne pri naravni krepitvi mišic medeničnega dna. Te mišice delujejo kot podporna mreža za maternico, mehur in danko, in če so oslabljene, ne morejo učinkovito preprečiti uhajanja urina.
Ena najbolj znanih metod so Keglove vaje, ki obsegajo zavestno krčenje in sproščanje mišic medeničnega dna. Njihova prednost je, da jih je mogoče izvajati kadar koli – med sedenjem v pisarni, med vožnjo z avtom ali med gledanjem televizije. Pomembno je, da se jih izvaja redno in pravilno, idealno pod vodstvom fizioterapevta, specializiranega za področje uroginekologije ali ginekološke fizioterapije.
Za tiste, ki niso prepričani, ali mišice pravilno vadijo, ali jih želijo trenirati bolj učinkovito, so na voljo tudi biofeedback naprave ali vaginalne uteži. Te zagotavljajo takojšnjo povratno informacijo in pomagajo pri pravilni izvedbi vaj. V zadnjem času so priljubljene tudi aplikacije na mobilnih telefonih, ki opominjajo na redno vadbo in spremljajo napredek.
Kdaj pomagajo zdravila in kdaj je potrebna operacija
Če redna vadba ne pomaga, pridejo na vrsto druge možnosti zdravljenja. Pri ženskah v menopavzi lahko zdravnik priporoči lokalno hormonsko terapijo, ki izboljša elastičnost sluznice sečnice in podpira njeno tesnilno sposobnost. V nekaterih primerih pomagajo tudi zdravila za sproščanje mehurja, vendar pri stresni inkontinenci niso tako učinkovita kot pri drugih vrstah.
Za pacientke, pri katerih konservativno zdravljenje ne uspe, obstaja možnost kirurškega posega. Najpogosteje gre za t.i. trak metodo (TVT ali TOT), pri kateri se pod sečnico implantira nežni sintetični trak, ki jo mehansko podpira in preprečuje uhajanje urina ob povečanju trebušnega tlaka.
Sodobni kirurški posegi so danes večinoma minimalno invazivni, izvajajo se ambulantno ali s kratko hospitalizacijo in okrevanje je običajno precej hitro. Vendar je treba upoštevati, da tako kot vsak poseg, tudi operacija urinske inkontinence ima svoja tveganja in ni primerna za vsakogar.
Življenjski slog in preventiva - vsakodnevne izbire imajo velik vpliv
Na stanje medeničnega dna vpliva vrsta vsakodnevnih navad. Kajenje na primer povečuje tveganje za kronični kašelj, kar večkrat obremenjuje trebušne mišice in lahko vodi do inkontinence. Dolgotrajno zaprtje, nošenje težkih bremen ali prekomerna telesna teža so drugi dejavniki, ki prekomerno obremenjujejo medenično dno. Zdrav življenjski slog, uravnotežena prehrana, dovolj gibanja in vzdrževanje optimalne telesne teže lahko igrajo ključno vlogo ne le pri preventivi, temveč tudi pri zdravljenju stresne inkontinence.
Navdihujoč primer je lahko zgodba gospe Helene, ki je po dveh porodih začela opažati uhajanje urina pri teku in aerobiki. Namesto, da bi se umaknila v ozadje, je poiskala fizioterapevtko in začela redno vaditi Keglove vaje tudi s pomočjo mobilne aplikacije. Po nekaj mesecih se je njeno stanje znatno izboljšalo, lahko je ponovno športala in pridobila nazaj ne le fizično kondicijo, temveč tudi samozavest. „Nisem pričakovala, da lahko nekaj tako preprostega ima takšen učinek," pravi s nasmehom.
Kje poiskati pomoč in podporo
Če se pri vas ali vaših bližnjih pojavijo simptomi stresne inkontinence, ni razloga za odlašanje z obiskom zdravnika. Praktični zdravnik, ginekolog ali urolog vam lahko priporoči ustreznega specialista in začne potrebne preiskave. V Sloveniji obstajajo specializirani centri za medenično dno, kjer se pacienti lahko obrnejo na izkušene fizioterapevte in zdravnike z multidisciplinarnim pristopom.
Prav tako obstajajo bolnišnične organizacije in podporne skupine, kjer si ljudje lahko izmenjujejo izkušnje in pridobijo informacije o najnovejših možnostih zdravljenja. Tema inkontinence danes na srečo ni več tako veliko tabu kot prej in vedno več ljudi se zaveda, da je govoriti o problemu prvi korak k njegovi rešitvi.
„Inkontinenca ni usoda, temveč stanje, ki ga je mogoče uspešno rešiti – in to brez potrebe po operaciji," pravijo strokovnjaki iz Slovenskega urološkega društva. Redna vadba, uravnotežen življenjski slog in odprtost do zdravniške pomoči so lahko ključ do vrnitve k kakovostnemu življenju brez skrbi zaradi nepričakovanih situacij.
Na koncu, tako kot v mnogih drugih področjih zdravja, tudi tukaj velja, da sta preprečevanje in pravočasna reakcija najučinkovitejša sredstva. Z malo potrpežljivosti, discipline in podpore je tudi stresno inkontinenco mogoče obvladati – in se ponovno polno smejati, športati in živeti brez omejitev.
