Ugotovite, kaj pomeni zbadajoča bolečina na notranji strani kolena
Ko koleno zaboli od znotraj - kaj pomeni zbadajoča bolečina na notranji strani kolena?
Kolenski sklep je fascinanten sistem vezi, hrustanca, kosti in mišic, ki vsakodnevno nosijo težo celotnega telesa. Ni presenetljivo, da so kolena pogosto med najpogosteje obremenjenimi in poškodovanimi deli gibalnega aparata. Veliko ljudi se v življenju sreča z bolečinami v predelu kolena, toda ko se pojavi zbadajoča bolečina na notranji strani kolena, je lahko težko določiti, kaj jo natančno povzroča – in kaj storiti glede tega.
Ta vrsta bolečine se lahko pojavi nenadoma, na primer pri nepravilnem stopanju, ali pa se razvija počasi zaradi ponavljajoče se preobremenitve. Ključ do učinkovitega zdravljenja je razumeti, kateri dejavniki so v ozadju.
Najpogostejši vzroki bolečine na notranji strani kolena
Notranja (medialna) stran kolena vključuje več struktur: medialni meniskus, medialni kolateralni ligament (MCL), vezi, ki zagotavljajo stabilnost pogačice, kite mišic stegna in meč ter sklepni hrustanec. Prav poškodba katerega od teh delov lahko povzroči ostro ali zbadajočo bolečino.
Eden od pogostih vzrokov je raztegnitev ali natrganje medialnega kolateralnega ligamenta. Ta ligament sodeluje pri stabilizaciji kolena z notranje strani in je pogosto obremenjen zlasti pri športnikih – običajno pri nenaravnem nagibanju kolena navznoter. To se lahko zgodi na primer pri smučanju, nogometu ali hitrem ustavljanju med tekom.
Druga pogosta diagnoza je poškodba medialnega meniskusa. Meniskus je polmesečasta hrustančna struktura, ki blaži udarce in omogoča gladko gibanje v kolenskem sklepu. Ob njegovem natrganju se bolečina pojavlja zlasti pri rotaciji, počepu ali hoji po neravnem terenu. Ljudje se pogosto pritožujejo nad ostro bolečino na notranji strani kolena, občutkom zaklepanja ali nestabilnosti.
Zlasti pri ljudeh srednjih let in starejših je lahko krivec artroza kolena, natančneje v njeni medialni obliki. Ta prizadene prav notranjo hrustančno oblogo kolena, ki se postopoma obrablja. Posledica je topa do ostra bolečina pri hoji, vstajanju ali daljšem stanju.
Včasih pa je težava preprostejša – na primer vnetje kit v predelu kolena, znano tudi kot tendinitis. To lahko nastane zaradi ponavljajoče se preobremenitve – na primer pri teku na trdi podlagi, pogostem klečanju ali nepravilni drži pri športu.
In ne smemo pozabiti na t.i. sindrom pes anserinus – boleče stanje na mestu pritrditve kit treh mišic na notranji strani pod kolenom. Ta bolečina je običajno ostra, zbadajoča, včasih pekoča in se lahko poslabša pri hoji po stopnicah ali ob obremenitvi. Pogostejša je pri ženskah z rahlo prekomerno telesno težo in ljudeh z valgusnimi koleni.
Kdaj biti pozoren in poiskati zdravnika?
Veliko bolečin v kolenu mine samo z zadostnim počitkom, hlajenjem in prilagoditvijo obremenitve. Če pa je zbadajoča bolečina na notranji strani kolena dolgotrajna, poslabšajoča ali povezana z oteklino, nestabilnostjo ali izgubo gibljivosti, bi morali biti pozorni.
Tipičen primer je lahko petdesetletna gospa Jana, ki je po vrnitvi z vikend pohoda začutila ostro bolečino na notranji strani desnega kolena. Bolečina se je poslabšala pri vsakem koraku, zato se je odločila obiskati ortopeda. Izkazalo se je, da gre za natrganje medialnega meniskusa – pogost problem, ki pa brez zdravljenja lahko vodi do nadaljnjih zapletov, vključno z razvojem artroze.
Pravočasna diagnoza je ključna, da se prepreči dolgoročna poškodba sklepa. Zdravnik običajno opravi klinični pregled in po potrebi priporoči magnetno resonanco ali rentgen.
Kako omiliti bolečino in kaj pomaga pri okrevanju?
Zdravljenje je odvisno od vzroka. V lažjih primerih zadostuje RICE metoda – počitek (rest), hlajenje (ice), kompresija (compression) in dvig (elevation) okončine. Nadalje je primerno omejiti fizično obremenitev in se osredotočiti na rehabilitacijo.
Pri resnejših poškodbah lahko pride v poštev fizioterapija, opornica, protivnetna zdravila ali v skrajnem primeru kirurški poseg. Na primer artroskopija meniskusa je danes običajen poseg z minimalno invazivnostjo in hitro rehabilitacijo.
Da se bolečina ne bi vračala, je pomembna preprečitev. To pomeni ohranjati mišice okoli kolena močne in prožne, izogibati se preobremenitvi in nositi ustrezno obutev. Zanimiva možnost za podporo zdravju sklepov so tudi naravni prehranski dodatki, ki vsebujejo kolagen, MSM, glukozamin ali bosvelijo – na primer izdelki iz spletne trgovine Ferwer, osredotočene na zdrav življenjski slog in trajnost.
Preizkusite naše naravne izdelke
Ekološki pristop k zdravju gibalnega aparata
Lahko je poseči po tabletah proti bolečinam, a dolgoročno je veliko učinkovitejše in prijaznejše iskati naravne poti. Bolečina v kolenu je lahko signal, da je čas, da upočasnimo, premislimo o svojih gibalnih navadah in se osredotočimo na bolj zdrav življenjski slog. K temu ne spada le redno gibanje, temveč tudi kakovostna prehrana, protivnetna zelišča in dovolj regeneracije.
Poskusite na primer kurkumo, ki ima močne protivnetne učinke, ali ingver, ki pomaga pri prekrvavitvi in lajša bolečine. Uporabite lahko tudi magnezijeve soli za kopel, ki sproščajo mišice in prispevajo k regeneraciji sklepov. In kaj pravite na podporo iz narave v obliki zeliščnih mazil – na primer z arniko ali kostanjem?
Citat starogrškega zdravnika Hipokrata „Naj bo hrana tvoje zdravilo in zdravilo tvoja hrana" velja tudi danes. Zdravi sklepi se začnejo na krožniku – torej na primer pri omega-3 maščobnih kislinah, ki jih najdemo v lanenem semenu, orehih ali algah.
Poleg tega – skrb za gibalni aparat ni nujno v nasprotju s trajnostjo. Priljubljene so na primer bambusove povoje ali opornice iz recikliranih materialov, ki ne obremenjujejo planeta in hkrati nudijo potrebno oporo.
Kako krepiti kolena – nežno, a učinkovito
Če koleno boli, to ne pomeni, da bi se moral človek povsem izogibati gibanju. Nasprotno. Pravilna vadba lahko pomaga obnoviti stabilnost, izboljša prekrvavitev in pospeši celjenje. Pomembno je le izbrati nežne in ciljno usmerjene gibalne dejavnosti.
Med primerne spadajo:
- plavanje (zlasti kravl in hrbtno),
- kolesarjenje brez obremenitve,
- pilates ali joga osredotočena na kolena,
- vadba na nestabilnih podlagah za aktivacijo globokega stabilizacijskega sistema.
Zlasti pri ljudeh, ki ves dan sedijo v pisarni, je pomembno zavestno vključiti gibanje, ki raztegne in okrepi mišice spodnjih okončin. Ne gre nujno za zahtevne treninge – že nekaj minut dnevno lahko naredi razliko.
Zanimiv dodatek je tudi valjanje fascij s pomočjo penastega valja (foam roller), ki sprosti otrdele mišice in izboljša gibljivost sklepov.
Na koncu je dobro opomniti, da bolečina ni sovražnik, ampak informacija. Telo nam skozi njo sporoča, da nekaj ni v redu. Ignoriranje lahko pomeni večje težave v prihodnosti, poslušanje pa lahko odpre pot k bolj zdravemu in bolj zavestnemu življenju. In če pri tem damo prednost naravnim izdelkom, nežnemu gibanju in trajnostnemu slogu, koristimo ne le sebi, temveč tudi planetu.
