Kako zmanjšati srčni utrip nad 100 in izboljšati svoje zdravje
Kaj pomeni srčni utrip nad 100 na minuto in kdaj je čas biti pozoren
Srčni utrip je eden najpreprostejših in hkrati najizrazitejših kazalnikov trenutnega zdravstvenega stanja. Njegovo pospeševanje lahko nakazuje stres, telesno aktivnost, pa tudi resnejše težave, ki zahtevajo pozornost. Ko srčna frekvenca preseže 100 utripov na minuto v mirovanju, govorimo o tahikardiji. Toda kaj to v resnici pomeni in kdaj je razlog za skrb?
Kdaj je srčni utrip "previsok"?
Normalna mirna srčna frekvenca odraslega človeka se običajno giblje med 60 in 100 udarci na minuto. Odvisna je od številnih dejavnikov – starosti, telesne kondicije, stresne obremenitve, pa tudi uporabljenih zdravil ali denimo časa dneva. Ko srčni utrip v mirovanju dosledno presega mejo 100 utripov na minuto, zdravniki govorijo o mirni tahikardiji.
Pomembno pa je razlikovati med prehodnim povečanjem utripa in njegovo trajno visoko vrednostjo. Če vam srce divje bije po vzponu po stopnicah ali ob gledanju napetega filma, ni razloga za paniko. Težava nastane, ko srce "pospeši" brez očitnega razloga ali vas spremljajo neprijetni simptomi – težko dihanje, omotica, bolečina v prsih ali omedlevica.
Utrip nad 100 na minuto je lahko telesni odziv na banalen dražljaj – na primer dehidracijo, vročino ali kofein – lahko pa tudi prvi pokazatelj kardiovaskularnega neravnovesja.
Kaj vse lahko povzroči povečan srčni utrip?
Na srce vplivata tako fizična kot tudi psihična obremenitev. Pospešena srčna frekvenca je pogosto spremljevalni pojav anksioznosti, paničnih napadov ali dolgotrajnega stresa. Poveča se tudi po zaužitju alkohola, kofeina ali nikotina. Podobno reagira organizem pri uporabi nekaterih zdravil – na primer za astmo, prehlad ali ščitnico.
Ne smemo pozabiti niti na hormonske vplive – pri ženskah lahko pride do višje srčne frekvence med nosečnostjo, menstruacijo ali menopavzo.
Včasih pa je pospešen utrip simptom resnejše bolezni, najpogosteje motenj srčnega ritma, bolezni ščitnice, slabokrvnosti ali celo srčnega popuščanja. Pogost krivec je tudi že omenjena dehidracija, ko telo mora bolj "črpati", da zagotovi zadosten pretok krvi.
Primer iz prakse - ko stres ne popusti niti ponoči
Zuzana, petintridesetletna menedžerka iz Prage, je začela opažati, da ji zadnje čase srce "bije kot noro", tudi ko samo sedi za računalnikom. Mislila je, da je to zaradi kave ali stresa zaradi dela. Toda težave so se pojavljale tudi zvečer, ko bi že morala biti v miru. Ko so ji pametne ure pokazale mirni utrip 112, se je odločila obiskati zdravnika.
Po seriji preiskav se je izkazalo, da Zuzana trpi za hiperfunkcijo ščitnice, ki je povzročala povečano proizvodnjo hormonov in s tem tudi pospešen utrip. Po uvedbi terapije se je utrip vrnil v normalo in z njim tudi mirnejši vsakdanji ritem.
Ta primer kaže, kako pomembno je poslušati svoje telo in ne ignorirati opozorilnih signalov. Srčni utrip je namreč kot opozorilna lučka na armaturni plošči – včasih le utripa, drugič oznanja resnejšo težavo.
Kako preveriti srčni utrip doma
Izmeriti si srčno frekvenco ni nobena znanost. Dovolj je, da najdete pulz – najpogosteje na zapestju ali na vratu – in preštejete udarce za 60 sekund. Alternativno lahko štejete 30 sekund in rezultat pomnožite z dvema. Danes pa večina ljudi uporablja pametne ure ali fitnes zapestnice, ki merijo utrip sproti ves dan.
Merjenje v mirovanju je najnatančnejše zjutraj po prebujanju, še preden vstanete iz postelje. To je trenutek, ko je telo v najmirnejšem režimu in rezultat najbolje odraža srčno kondicijo.
Kdaj obiskati zdravnika?
Prehodno povečanje utripa ni razlog za paniko – še posebej, če veste, da ste prej telovadili, pili kavo ali bili v stresu. Če pa mirni utrip nad 100 vztraja več dni in se pojavljajo dodatni simptomi, kot so:
- težko dihanje
- pritisk ali bolečina v prsih
- omotica ali omedlevica
- utrujenost brez očitnega razloga
… je na mestu obiskati splošnega zdravnika ali kardiologa. Ta lahko opravi EKG, krvne teste in druge preiskave, ki razkrijejo, ali gre za nenevarno tahikardijo ali simptom resnejše bolezni.
Kako naravno zmanjšati srčni utrip
V mnogih primerih je mogoče mirni utrip vplivati z življenjskim slogom. Redna telesna aktivnost, uravnotežena prehrana, dovolj spanja in higiena stresa so gradniki zdravega srca. Študija, objavljena v Journal of the American College of Cardiology, kaže, da imajo ljudje, ki redno telovadijo, v povprečju nižji mirni srčni utrip kot tisti, ki vodijo sedeč življenjski slog.
Redno posvečanje sprostitvenim tehnikam, kot so zavestno dihanje, joga ali meditacija, lahko pomaga zmanjšati preobremenitev simpatičnega živčnega sistema, ki povečuje utrip kot odziv na stres. Pomembno vlogo ima tudi kakovosten spanec – njegovo pomanjkanje lahko povzroči porast kortizola in s tem tudi pospešitev utripa.
Z vidika prehranjevanja se priporoča, da se osredotočite na živila, bogata z magnezijem, kalijem in omega-3 maščobnimi kislinami – na primer listnato zelenjavo, oreščke, semena, stročnice in mastne ribe.
Preizkusite naše naravne izdelke
Trajnost zdravja se začne doma
Mnogi ljudje ne vedo, kako velik vpliv ima vsakodnevno okolje na njihovo zdravje – vključno s srcem. Pri dolgotrajnem bivanju v pregrevanih prostorih, s slabim zrakom ali brez naravne svetlobe lahko pride do oslabitve imunskega sistema in povečanja stresne obremenitve. Z drobnimi spremembami doma – zmanjšanjem hrupa, izboljšanjem kakovosti zraka (npr. s pomočjo sobnih rastlin) ali izbiro ekoloških, nekemičnih izdelkov – lahko podprete tako fizično kot duševno zdravje.
Ena izmed pogosto spregledanih področij je tudi oblačenje. Nošenje sintetičnih tkanin, ki ne dihajo in lahko vsebujejo škodljive kemikalije, lahko vpliva na splošno počutje telesa. Nasprotno pa je trajnostna moda iz naravnih materialov prijaznejša ne le do kože, temveč tudi do živčnega sistema, ki se odziva na udobje in temperaturno stabilnost.
Kot pravi znani češki kardiolog dr. Jan Pirk: "Srce potrebuje gibanje, mir in razumno lastnika." V preprostosti je lepota – in to velja tudi za zdravje.
Posvečanje pozornosti svojemu utripu ne pomeni živeti v strahu, ampak v ravnovesju. Če si naključno izmerite utrip in vidite številko nad sto, to ni takoj razlog za paniko. Ampak če se to ponavlja, je dobro, da se ustavite in premislite: Kaj mi moje telo s tem sporoča? Včasih je dovolj prilagoditi dnevni režim ali se naučiti bolje obvladovati stres, drugič pa je treba poiskati strokovnjaka.
V svetu polnem motečih dražljajev, neskončnega multitaskinga in nenehnega pritiska na učinkovitost je mirno srce morda največji luksuz. In ta si zasluži skrb.
