Tradicija in okus belešev, ki ne smeta manjkati na vaši mizi

Babičin recept za beleše - vonj Slovackega, ki ne zbledi

Na jugovzhodu Moravske, v deželi vina, folklore in gostoljubnosti, se še danes prenašajo tradicionalni recepti, ki dišijo po lesu iz peči in ljubezni iz rok babic. Eden izmed teh draguljev je recept za beleše – preprosto, a nepozabno okusno pecivo, ki pripada Slovackemu prav tako kot cimbalska glasba in noše. Morda jih poznate pod drugim imenom – nekdo jim pravi beleše, drugi spet belešice ali beleški. A ne glede na to, kako se imenujejo, imajo eno skupno stvar: so simbol doma, tradicije in toplega, brezskrbnega popoldneva.

Kaj pravzaprav so beleše?

Beleše so vrsta kvašenega peciva, ki spominja na pogače ali palačinke, tradicionalno pečene na suhem na štedilniku ali v litoželezni ponvi brez maščobe. Včasih jih tudi cvrejo na masti ali olju, a klasične slovaške beleše se pripravljajo brez nepotrebne maščobe – in prav to jim daje njihov značilni okus. Testo je podobno tistemu za buhtlje ali kolače, a je konsistenca nekoliko redkejša, zato se zlahka razmaže in po peki ostane lepo mehko in rahlo vlažno.

Najpogosteje se beleše postrežejo s slivovo marmelado, skuto, kislo smetano ali samo posute s sladkorjem. V nekaterih družinah jih strežejo tudi na slano – na primer s kislim zeljem ali česnom. Prav ta raznolikost naredi beleše priljubljeno jed ne le na praznični mizi, ampak tudi v običajnih dneh, ko je treba razveseliti z nečim preprostim in poštenim.

Babičine beleše - recept s koreninami

Recept za beleše, kot si ga zapomnimo od babic, ni nič zapletenega. Enostavne sestavine, malo potrpežljivosti in predvsem spoštovanje tradicije. Tako si jih je zapomnila tudi gospa Marija iz vasi blizu Stražnice, ki si je svoje babičine beleše pripravljala vsako nedeljo kot sladko piko po kosilu.

Sestavine za klasične kvašene beleše:

• 500 g gladke moke
• 250 ml mlačnega mleka
• 1 kocka kvasa (42 g)
• 2 žlici sladkorja
• 1 jajce
• 1 čajna žlička soli
• 2 žlici olja ali stopljenega masla

Za premaz ali serviranje:

• slivova marmelada
• kisla smetana
• skuta s sladkorjem in vanilijo

Najprej se pripravi kvasec: v del mlačnega mleka se nadrobi kvas, doda žlička sladkorja in moke, premeša in pusti vzhajati. Nato se vse zmeša z moko, jajcem, preostankom mleka, sladkorjem, soljo in maščobo. Testo se temeljito obdela in pusti vzhajati – lahko uro, dokler ne podvoji volumna. Po vzhajanju se testo razdeli na manjše hlebčke, ki se z rokami ali valjarjem raztegnejo v pogačo in spečejo na suhi ponvi z obeh strani do zlate barve.

Predstavljajte si toplo belešo, ki diši po kvašenem testu, rahlo hrusta na robovih in na površini je bogato premazana z domačo marmelado iz lanskih sliv. K temu skodelica bele kave ali čaja, pokrajina za oknom in babica, ki le tiho prikimava z glavo, da „to ti je uspelo".

Zakaj se beleše vračajo v modo?

V času, ko se vse več ljudi zanima za poštene sestavine, lokalne proizvode in vrnitev h koreninam, ne zaostajajo niti tradicionalni recepti. Beleše se popolnoma prilegajo temu trendu – so preproste, poceni, nezahtevne za pripravo in hkrati izjemno okusne. Poleg tega je njihova priprava odlična priložnost, da se vključi celotna družina. Otroci lahko pomagajo pri oblikovanju pogač, odrasli pri pečenju in vsi skupaj uživajo.

Zanimivo je, da se beleše pojavljajo tudi v sodobnih kuharskih knjigah. Nekatere kulinarične blogerke jim dajejo nov pridih – na primer jih dopolnjujejo s chia semeni, pečejo iz polnozrnate moke ali servirajo s karameliziranim sadjem. A kljub tem inovacijam ostaja osnova enaka: pošteno kvašeno testo in veselje do hrane.

Kje se lahko še srečate z belešami?

Beleše niso samo privilegij domače kuhinje. Pojavljajo se tudi na sejmih, folklornih prireditvah ali v tematskih restavracijah, usmerjenih na moravsko kuhinjo. Na primer na Slovackem festivalu v Kyjovu ali med trgatvijo v Velikih Bílovičah lahko naletite na stojnice, kjer se beleše pečejo na velikih litoželeznih ploščah neposredno pred očmi obiskovalcev – in njihov vonj privablja skoraj vsakogar.

V nekaterih občinah obstajajo celo društva, ki se posvečajo ohranjanju regionalnih receptov in organizirajo delavnice za javnost. Prav tam se lahko naučite, kako pripraviti prave slovaške beleše po tradicionalnem receptu – vključno z vsemi majhnimi triki, ki jih v sodobnih kuharskih knjigah ne boste našli. Na primer, da testo ne sme biti pretrdo, saj se sicer beleše med pečenjem zvijejo. Ali pa, da so najboljše prav tiste, ki se nekoliko zažgejo na robu – ker takrat imajo tisti pravi „babičin" okus.

Preproste sestavine, globok pomen

Morda se ne zdi, a prav beleše so ena izmed tistih jedi, ki v sebi nosijo veliko več kot le okus. So spomin na domačo kuhinjo, na vezen prt, na otroštvo, preživeto na podeželju. So dokaz, da lahko tudi iz najbolj osnovnih sestavin – moke, mleka, kvasa – ustvarimo nekaj, kar ima trajno vrednost. In še posebej danes, ko se mnogi med nami znova zavedamo pomena trajnosti in vračanja k preprostosti, je vredno se vrniti k belešam.

Kot pravi etnologinja Eva Večerková, ki se dolgoletno posveča moravski folklori: „Tradicionalne jedi niso samo o okusih. So o spominu, identiteti in zgodbah, ki si jih prenašamo iz generacije v generacijo."

In prav beleše so ena izmed teh zgodb, ki jih je vredno ohraniti. Ne glede na to, ali si jih pripravite po klasičnem babičinem receptu, ali poskusite njihovo sodobno različico, si privoščite trenutek miru in se prepustite njihovi pošteni, domači atmosferi. Kajti v času, ko se življenje pospešuje, je včasih največji luksuz prav navadna beleša z malo domače marmelade.