# Kaj oblikuje mikrobiom novorojenca po rojstvu
Prihod novega življenja na svet je trenutek, poln čustev, hkrati pa fascinanten biološki proces, ki oblikuje otrokovo zdravje za dolga leta vnaprej. Eden od vidikov, ki ga znanost v zadnjih desetletjih vse bolj intenzivno preučuje, je mikrobiom novorojenčka – torej skupek milijard bakterij, virusov in gliv, ki naselijo njegovo telo takoj po rojstvu. In prav način poroda, bodisi vaginalni bodisi carski rez, igra pri tem procesu presenetljivo ključno vlogo.
Človeški mikrobiom na splošno sestavlja približno 38 bilijonov mikroorganizmov, pri čemer je njihovo število približno enako številu lastnih telesnih celic. To ugotovitev, ki jo je leta 2016 objavila skupina znanstvenikov v reviji Cell, je temeljito spremenila pogled na to, kaj pravzaprav »smo«. Novorojenček prihaja na svet praktično kot nepopisan list – njegova črevesja, koža in sluznice šele čakajo na naselitev. In to, kar jih naseli kot prvo, lahko odloča o njegovi imunosti, nagnjenosti k alergijam in presnovnem zdravju vse življenje.
Preizkusite naše naravne izdelke
Vaginalni porod kot naravna bakterijska iniciacija
Pri prehodu skozi porodni kanal se zgodi nekaj, kar lahko primerjamo z biološkim krstom. Novorojenček pride v stik z vaginalnimi mikroorganizmi matere, ki so bogati zlasti z bakterijami rodu Lactobacillus. Ti mikroorganizmi so ključni za razvoj zdravega črevesnega okolja – pomagajo prebavljati prvo mleko, ščitijo pred patogeni in aktivno spodbujajo razvoj imunskega sistema.
Predstavljajmo si to na konkretnem primeru: mala Eliška se rodi vaginalno v 39. tednu nosečnosti. V nekaj urah po porodu njena črevesja začnejo naseljevati bakterije, ki jih je prejela neposredno od matere. Te bakterije sprožijo proces fermentacije materinega mleka, proizvajajo kratkoverižne maščobne kisline in ustvarijo prvo obrambno linijo pred potencialno škodljivimi mikroorganizmi iz okolja. Njen mikrobiom je že od prvega dne raznolik in funkcionalen.
Raziskave kažejo, da imajo otroci, rojeni vaginalno, mikrobiom, ki se v prvih mesecih življenja približuje mikrobiomu matere. Po študiji, objavljeni v ugledni znanstveni reviji Nature Medicine iz leta 2019, imajo ti otroci bistveno večjo zastopanost koristnih bakterij, kot so Lactobacillus, Bacteroides in Bifidobacterium, pri čemer velja prav Bifidobacterium za ključnega igralca pri zdravem razvoju dojenčkovega črevesja.
Ta naravni prenos mikroorganizmov ni naključen – evolucija ga je izpopolnjevala milijone let, da novorojenček prejme natanko tiste bakterije, ki jih potrebuje za začetek življenja. Ni torej presenetljivo, da imajo odstopanja od tega procesa merljive posledice.
Carski rez in njegov vpliv na mikrobiom novorojenčka
Carski rez je v številnih primerih nujen in rešuje življenja mater in otrok. Nihče ne more biti prikrajšan za to možnost niti je ne smemo bagatelizirati. Kljub temu je pomembno odprto govoriti o tem, da ima način poroda biološke posledice, ki si zaslužijo pozornost.
Otroci, rojeni s carskim rezom, ne preidejo skozi porodni kanal in zato ne pridejo v stik z vaginalnimi mikroorganizmi matere. Njihovi prvi mikrobialni stiki namesto tega prihajajo s kože matere, rok zdravstvenega osebja in bolnišničnega okolja. Nastali mikrobiom je zato sestavljen pretežno iz bakterij, značilnih za bolnišnično okolje – na primer Staphylococcus, Streptococcus in Clostridium – namesto koristnih laktobacilev.
Razlika v mikrobni sestavi črevesja med otroki, rojenimi vaginalno, in tistimi, rojenimi s carskim rezom, je opazna še v prvih mesecih in včasih celo letih življenja. Študija iz leta 2020, objavljena v Cell Host & Microbe, je spremljala mikrobiom več kot 600 otrok in potrdila, da imajo otroci, rojeni s carskim rezom, bistveno nižjo raznolikost črevesnega mikrobiomu v prvem letu življenja. Ta zmanjšana raznolikost pa korelira z večjim tveganjem za razvoj alergij, astme, ekcema, pa tudi debelosti in sladkorne bolezni tipa 2 v kasnejši starosti.
Kot je opisal ugledni britanski mikrobiolog Tim Spector v knjigi The Diet Myth: »Način, na katerega prihajamo na svet, oblikuje naše zdravje na načine, ki jih šele začenjamo razumeti.«
Ta ugotovitev ne pomeni, da bo vsak otrok, rojen s carskim rezom, bolan – zdravje je rezultat številnih dejavnikov. Zavedanje teh povezav pa odpira prostor za posege, ki lahko pomagajo podpreti mikrobiom novorojenčka.
Seeding mikrobiomu – kontroverzna, a zanimiva praksa
V zadnjih letih se v strokovnih krogih razpravlja o tako imenovanem »vaginalnem seedingu« oziroma mikrobnem cepljenju. Gre za postopek, pri katerem se takoj po carskem rezu na kožo, usta in nos novorojenčka nanese vatni tampon, namočen z vaginalnim izločkom matere. Cilj je posnemati naravni prenos bakterij pri vaginalnem porodu.
Pilotna študija, objavljena v Nature Medicine leta 2016, je nakazala, da ta postopek resnično pomaga približati mikrobiom otroka, rojenega s carskim rezom, mikrobiomu otroka, rojenega naravno. Hkrati pa strokovne organizacije, vključno z Ameriškim kolegijem porodničarjev in ginekologov, opozarjajo, da postopek nosi tveganje prenosa patogenov, kot je na primer virus herpes simplex, in ga ne priporočajo kot standardno prakso brez predhodnega testiranja matere.
Raziskave na tem področju še potekajo in soglasje še ni doseženo. Kljub temu je to primer tega, kako znanost aktivno išče načine za izravnavo razlik, ki nastanejo zaradi načina poroda.
Dojenje kot druga priložnost za mikrobiom
Ne glede na način poroda obstaja en dejavnik, ki ima na mikrobiom novorojenčka odločilen vpliv in je dostopen skoraj vsaki materi – dojenje. Materino mleko namreč ni le vir hranil. Vsebuje posebne oligosaharide (HMO – human milk oligosaccharides), ki niso namenjeni otroku samemu, temveč neposredno njegovim črevesnim bakterijam. Te snovi selektivno spodbujajo rast Bifidobacterium in drugih koristnih mikroorganizmov.
Raziskave znova in znova kažejo, da imajo dojeni otroci zdravejši in raznovrstnejši črevesni mikrobiom kot otroci, hranjeni z umetno formulo, ne glede na način poroda. Študija iz JAMA Pediatrics je dokazala, da dojenje lahko delno nadomesti mikrobni primanjkljaj, ki nastane pri carskem rezu. Pri otrocih, rojenih s carskim rezom, ki so bili dojeni vsaj šest mesecev, je bila razlika v mikrobiomu v primerjavi z otroki, rojenimi vaginalno, bistveno manjša kot pri otrocih, hranjenih z umetno formulo.
To je sporočilo, ki bi moralo biti del vsakega pogovora o poporodni oskrbi. Matere, ki so rodile s carskim rezom, lahko z dojenjem svojemu otroku predajo mikrobno dediščino, ki sicer pride po naravni poti.
Še en dejavnik, ki oblikuje mikrobiom novorojenčka, je stik z naravo in domačim okoljem. Otroci, ki odraščajo v gospodinjstvih z živalmi, preživljajo čas zunaj in so v stiku s prstjo, imajo dokazano raznovrstnejši mikrobiom kot otroci, ki odraščajo v strogo sterilnem okolju. Ta spoznanje izhaja iz tako imenovane higienične hipoteze, po kateri prekomerna sterilnost sodobnega okolja prikrajša imunski sistem za potrebne dražljaje in prispeva k porastu alergij in avtoimunskih bolezni.
Starši, ki se zanimajo za podporo zdravega mikrobiomu svojega otroka, lahko posežejo tudi po probiotičnih prehranskih dopolnilih, posebej namenjenih dojenčkom. Na trgu so na voljo pripravki, ki vsebujejo seve Lactobacillus rhamnosus ali Bifidobacterium longum, katerih učinkovitost pri podpori črevesnega zdravja pri dojenčkih potrjuje vrsta kliničnih študij. Pred njihovo uporabo pa je vedno priporočljivo posvetovati se s pediatrom.
Pomembno je tudi ne pozabiti, da mikrobiom ni statična zadeva. Čeprav so prvi meseci življenja za njegovo oblikovanje ključni, se črevesni ekosistem razvija in spreminja vse življenje. Prehrana, bogata z vlakninami, fermentirani živili, omejitev nepotrebne uporabe antibiotikov in gibanje v naravi so dejavniki, ki lahko mikrobiom pozitivno vplivajo v kateri koli starosti.
Kaj pravi znanost o dolgoročnih posledicah
Epidemiološki podatki so v tem pogledu dokaj nedvoumni. Svetovni porast porodov s carskim rezom – v nekaterih državah danes predstavljajo več kot 50 % vseh porodov – časovno korelira s porastom alergij, astme, celiakije, vnetnih črevesnih bolezni in avtoimunskih bolezni. Neposredne vzročnosti je težko dokazati, ker na zdravje vplivajo desetine spremenljivk, vendar so asociacije dovolj močne, da jih znanstvena skupnost jemlje resno.
Svetovna zdravstvena organizacija v svojem stališču opozarja, da stopnja carskih rezov nad 10–15 % populacije ne prinaša več merljivih koristi za zdravje mater ali otrok in je lahko povezana z negativnimi posledicami. To ne pomeni, da se carskih rezov ne bi smelo izvajati tam, kjer so medicinski indicirani – ravno nasprotno. Narašča pa pritisk, da se ta operacija ne izvaja po nepotrebnem le iz udobja ali strahu pred bolečino, ne da bi bili starši seznanjeni z vsemi informacijami o morebitnih posledicah.
Informirana odločitev je ključna. Starši, ki vedo, kako način poroda vpliva na mikrobiom novorojenčka, lahko bolje načrtujejo poporodno oskrbo – bodisi gre za dojenje, probiotike, stik z naravo ali redno spremljanje otrokovega zdravstvenega stanja. Znanost na tem področju napreduje hitro in vsako leto prinaša nova spoznanja, ki pomagajo bolje razumeti, kako krhek in hkrati fascinanten je začetek vsakega novega življenja na tem svetu.
