Kaj storiti, ko se pojavi strah pred porodom
Prinesti na svet novo življenje je ena najmočnejših izkušenj, ki jih ženska lahko doživi. In vseeno – ali morda prav zato – se pri številnih nosečnicah v določenem trenutku nosečnosti pojavi strah pred porodom. To ni šibkost, ni pretirana reakcija. Je naravni del poti, ki si zasluži pozornost, razumevanje in ustrezno oskrbo.
Po ocenah trpi izrazit strah pred porodom približno 10 do 15 odstotkov nosečnic, pri čemer blažjo obliko tesnobe doživlja bistveno večji del populacije. Gre torej za temo, ki se dotika ogromnega števila družin, pa se o njej še vedno govori premalo. Strah je pogosto bagateliziran s stavki, kot so »to zmore vsaka« ali »ženske so rojevale od nekdaj«, kar situacijo le še poslabša. Resnica je, da ima strah pred porodom resnične vzroke, resnične posledice in – kar je dobra novica – tudi resnične rešitve.
Preizkusite naše naravne izdelke
Kaj pravzaprav pomeni strah pred porodom in od kod izvira
Strokovno se izrazit strah pred porodom imenuje tokofobija, pri čemer ločimo primarno obliko, ki prizadene ženske brez predhodnih izkušenj s porodom, in sekundarno obliko, ki nastane kot odziv na travmatičen predhodni porod. Obe različici sta legitimni in obe si zaslužita enako mero empatije in strokovne pomoči.
Toda strah pred porodom ni vedno v obliki klinične fobije. Veliko pogosteje gre za skupek različnih strahov, ki se postopoma nalagajo drug na drugega. Ženska se boji bolečine – in to je popolnoma razumljivo, saj porod resnično boli. Boji se izgube nadzora nad lastnim telesom, boji se tega, kaj se bo zgodilo z otrokom, boji se bolnišničnega okolja, tujih ljudi, postopkov, o katerih nima dovolj informacij. Včasih se boji preprosto zato, ker ne ve, kaj jo čaka.
Svojo vlogo igrajo tudi zgodbe, ki jih ženske slišijo od svojega okolja. Tašče, prijateljice, sosede – vse imajo svojo zgodbo iz porodnišnice, ki ni vedno pozitivna. Družbena omrežja situacije nič ne olajšajo: med dramatičnimi posnetki porodov in anekdotami o stvareh, ki so »skoraj šle narobe«, je težko najti miren, uravnotežen pogled na zadevo. Preobremenjenost z negativnimi informacijami je eden najpogostejših vzrokov naraščajoče tesnobe v nosečnosti.
Ne smemo pozabiti tudi psiholoških dejavnikov. Ženske, ki imajo na splošno višjo stopnjo tesnobnosti, nagnjenje k perfekcionizmu ali izkušnjo s travmo v preteklosti, so bolj nagnjene k temu, da se pri njih strah pred porodom razvije intenzivneje. Prav tako igra vlogo kakovost odnosa s partnerjem, stopnja socialne podpore ali splošno zadovoljstvo z nosečnostjo.
Predstavljajmo si konkretno situacijo: Jana je štiriintridesletletna ženska, ki čaka prvega otroka. Nosečnost je potekala brez zapletov, otrok je zdrav, vse izgleda dobro. Pa vseeno Jana v šestem mesecu preneha spati. Ponoči jo obhajajo misli o porodu – kaj če ne bo zdržala bolečine, kaj če zdravniki ne bodo upoštevali njenih želja, kaj če gre kaj narobe? Čez dan se izogiba pogovorom o porodu, prenehala je spremljati nosečniške forume, a misli ne prenehajo prihajati. Jana ne doživlja nič izjemnega – doživlja tisto, kar so doživele tisoče žensk pred njo in kar bodo doživele tisoče žensk za njo. Toda to ne pomeni, da bi to morala tiho pretrpeti.
Zakaj je pomembno strahu ne potlačevati
Ena najpogostejših reakcij na strah pred porodom je njegovo potlačevanje. Ženska si reče, da se ne sme bati, da mora to zmočiti, da so to zmogle tudi druge. Toda potlačen strah ne izgine – nasprotno, raste. In kar je resnejše, ima lahko neposreden vpliv na potek samega poroda.
Raziskave kažejo, da je visoka stopnja tesnobe pred porodom povezana z daljšim trajanjem poroda, večjo porabo analgetikov in večjo verjetnostjo, da bo ženska zahtevala carski rez. Telo se na strah odzove z izločanjem stresnih hormonov, ki lahko upočasnijo maternične kontrakcije in otežijo naraven potek poroda. Z drugimi besedami, strah pred porodom ni le psihološki problem – ima fiziološke posledice.
Britanski Nacionalni inštitut za zdravje in nego (NICE) v svojih priporočilih izrecno navaja, da je psihično dobro počutje nosečnice enako pomembno kot njeno fizično zdravje, in priporoča, da zdravstveni delavci aktivno ugotavljajo stopnjo tesnobe pri svojih pacientkah. To je pristop, ki bi si zaslužil širšo uporabo tudi v slovenskem okolju.
Kot pravi babica in avtorica knjig o zavestnem porodu Ina May Gaskin: »Telo ni stroj. Ni ločeno od uma in duha.« Ta stavek morda zveni kot klišej, a za njim stoji globoko razumevanje tega, kako prepleteni so naša čustva in naše fizično doživljanje. Strah dobesedno spreminja kemijo telesa, zato si zasluži enako pozornost kot kateri koli fizični simptom.
Prezrt strah poleg tega lahko preraste v poporodno travmo ali prispeva k razvoju poporodne depresije. Ženske, ki doživijo porod kot travmatično izkušnjo – ne glede na to, ali je bil porod z medicinskega vidika »brez težav« – imajo lahko dolgoročne težave z vzpostavljanjem odnosa z otrokom, s partnerskim življenjem in z lastnim duševnim zdravjem. In prav zato je delo s strahom še pred porodom tako ključno.
Poti, ki resnično pomagajo
Dobra novica je, da obstaja cela vrsta pristopov, ki dokazano pomagajo strah pred porodom omiliti ali ga popolnoma premagati. Ključ je najti pravega za konkretno žensko – saj je vsaka drugačna in vsak strah ima drugačne korenine.
Ena najučinkovitejših poti je izobraževanje in informiranost. Strah pred neznanim je zelo močan, in če ženska ve, kaj jo čaka – kakšne so faze poroda, kakšne so možnosti lajšanja bolečine, kako poteka sprejem v porodnišnico, kaj se dogaja takoj po porodu – številni viri tesnobe naravno oslabijo. Predporodne tečaje, ki jih vodijo izkušene babice, so v tem pogledu neprecenljivi. Ne gre le za informacije same po sebi, ampak tudi za prostor, kjer se ženska lahko sprašuje, deli svoje skrbi in spozna druge ženske v podobni situaciji.
Zelo učinkovito je tudi delo s telesom. Tehnike, kot so joga za nosečnice, dihalne vaje, hipnobirthing ali metoda Lamaze, pomagajo ženskam vzpostaviti stik z lastnim telesom, naučiti se delati z dihom v trenutku napetosti in graditi zaupanje v naravne sposobnosti organizma. Hipnobirthing, čeprav ime morda zveni eksotično, je v bistvu tehnika globoke sprostitve in pozitivne vizualizacije, ki ima v tujini zelo dobre rezultate in si tudi v Sloveniji pridobiva vse več privrženk.
Če je strah intenziven, dolgotrajen ali bistveno posega v vsakdanje življenje, je na mestu poiskati strokovno psihološko pomoč. Kognitivno-vedenjska terapija (KVT) se izkazuje kot posebej učinkovita pri delu s tokofobijo – pomaga prepoznati negativne miselne vzorce, jih izpodbijati in nadomestiti z realističnejšimi pogledi. V Sloveniji obstajajo psihologi, specializirani za perinatalno oskrbo, torej za psihološko podporo v nosečnosti in po porodu.
Izjemno pomembna je tudi izbira porodnišnice in porodnega tima. Ženska, ki zaupa ljudem, ki jo bodo spremljali pri porodu, doživlja porod drugače kot ženska, ki se počuti kot anonimna pacientka v sistemu. Obisk porodnišnice še pred terminom, pogovor z babico, možnost sestaviti porodniški načrt – vse to prispeva k občutku nadzora in varnosti. Porodniški načrt pri tem ne pomeni, da si ženska za vsako ceno želi uveljaviti svojo predstavo, ampak da sporoča svoje potrebe in želje ter s tem zmanjšuje stopnjo negotovosti.
Veliko vlogo igra tudi prisotnost bližnje osebe pri porodu. Ne glede na to, ali gre za partnerja, prijateljico ali profesionalno spremstvo v obliki doule, ima prisotnost nekoga, ki mu ženska zaupa in ki jo pozna, dokazano pozitiven vpliv na potek poroda in na njegovo subjektivno doživljanje. Raziskave, ki jih je zbrala organizacija Cochrane, kažejo, da kontinuirana podpora med porodom zmanjšuje verjetnost carskega reza, skrajšuje trajanje poroda in povečuje zadovoljstvo žensk s porodniško izkušnjo.
Svoj delež odgovornosti nosijo tudi partnerji. Moški ali partnerka, ki aktivno delita pripravo na porod, obiskujeta predporodne tečaje in odkrito govorita o skrbeh – ne le ženskih, ampak tudi lastnih – ustvarjata okolje, v katerem se strah lažje poimenuje in obdela. Nosečnost in porod nista zadeva enega človeka, in čim bolj je priprava skupna, tem bolje.
Pomembno je tudi poudariti, da skrb za psihično dobro počutje v nosečnosti ni luksuz. Je del zdravega načina življenja, enako kot pravilna prehrana, gibanje ali dovolj spanja. Enako kot si ženska privošči kakovostne prehranske dodatke ali udobna oblačila iz naravnih materialov, si enako skrb zasluži njen um. Naložba v duševno dobro počutje pred porodom se povrne – v obliki mirnejše nosečnosti, lažjega poroda in srečnejšega začetka materinstva.
Ko se torej pri nosečnici pojavi strah pred porodom, to ni signal za paniko ali za molk. To je signal za ukrepanje – za iskanje informacij, za pogovor s strokovnjakom, za vzpostavljanje stika z lastnim telesom in za gradnjo mreže podpore okoli sebe. Vsaka ženska si zasluži doživeti porod kot izkušnjo, iz katere izhaja močnejša – in do tega vodi pot skozi strah, ne mimo njega.
