Kako kuhati flamendr in zakaj ga boste oboževali

Kaj je flamendr in zakaj se znova vrača na slovenske mize?

V slovenski kuhinji se tu in tam pojavi jed, ki izgleda kot novost, a v resnici ima dolgo zgodovino in smo nanjo le za kratek čas pozabili. Ena takih jedi je flamendr – izrazita, nasitna in dišeča jed, ki pridobiva popularnost med ljubitelji tradicionalne slovenske kuhinje in novimi generacijami domačih kuharjev. Flamendr združuje najboljše iz slovenske gostoljubnosti: preproste sestavine, močan okus in obilno porcijo, ki nasiti.

Ne glede na to, ali gre za svinjski flamendr, piščančjo različico ali tistega, ki ga poznamo z gostilniškega menija, imajo nekaj skupnega – to so jedi, ki ne skoparijo z okusom niti pikantnostjo. Nekdo ga pripravi kot hiter obrok v ponvi, drugi kot pošteno večerjo s hrustljavim kruhom ali kruhovimi cmoki. Ampak od kod pravzaprav flamendr izvira?

Izvor flamendra in njegova vrnitev v kuhinje

Ime "flamendr" je morda za koga skrivnost, a v resnici ima precej pestro zgodovino. Prvotno je označevalo flamskega vojaka, kasneje pa se je izraz v slovenščini ustalil kot sleng za nekoga, ki se potika po gostilnah – morda celo prepogosto. Prav iz gostilniškega okolja izvirajo tudi prve omembe te jedi.

Gostilniški flamendr se je začel pojavljati predvsem v devetdesetih letih kot okusna, cenovno dostopna in nasitna poslastica, ki se je odlično prilegala pivu. Bil je nekakšen "pivski golaž", le z večjim odmerkom česna, čebule, popra in včasih tudi pekočih paprik. Pogosto se je postregel s kruhom ali krompirjem in imel nalogo – kot se je reklo – "udarec v želodec".

Medtem ko so nekateri tradicionalni recepti sčasoma utonili v pozabo, si flamendr zaradi svoje preprostosti in izrazitega okusa še vedno drži mesto. V zadnjih letih se celo pojavlja v različnih variacijah tudi v gospodinjstvih, ki dajejo prednost domačemu kuhanju brez nepotrebnih polizdelkov.

Kako se pripravlja klasičen svinjski flamendr

Ko rečemo flamendr recept, se večini Slovencev prikliče v spomin tisti s svinjskim mesom. Gre za osnovno različico te jedi, ki uporablja običajne sestavine, a zna očarati s svojo intenzivno aromo.

Osnova je svinjsko meso, najpogosteje pleče ali vratovina, narezana na manjše koščke. Ti se hitro popečejo na masti ali olju, doda se velika količina naribane čebule, strt česen, sveže mlet poper, sol in včasih malo paprike ali čilija. Nekdo doda tudi nekaj kapljic worcesterske omake ali sojine omake za poudarjanje okusov. Vse skupaj se duši v lastnem soku, po potrebi z malo juhe.

Rezultat je omaka polna okusa, ki se odlično poda k svežemu kruhu, pomfriju ali kuhanemu krompirju. Svinjski flamendr je idealna jed za hladnejše dni – ogreje in nasiti.

Zanimiv detajl je, da recept pogosto nima natančne oblike. Vsaka gostilna, vsak dom ima svojo različico. Prav v tem je čar flamendra – ni jed s strogim receptom, ampak bolj pristop h kuhinji, ki daje prednost intenzivnemu okusu in preprostosti.

Piščančji flamendr

Za tiste, ki dajejo prednost lažjemu mesu, obstaja piščančji flamendr. Osnova so piščančje prsi ali stegenski fileji narezani na trakove. Postopek je zelo podoben kot pri svinjski različici – meso se popraži, doda se čebula, česen, začimbe in vse skupaj duši do mehkega in združitve okusov.

Piščančji flamendr je manj masten in se kuha hitreje, zaradi česar je priljubljena različica za delovne večerje ali vikend kosilo. Odlično se poda tudi k testeninam ali kot nadev za tortilje.

Zanimivo je, da prav piščančja različica pogosto privlači mlajšo generacijo, ki išče hitre jedi z okusom, a brez zapletene priprave in težkih sestavin. Kljub temu takšen flamendr ohranja svoj "gostilniški" značaj – oster, začinjen in sočen.

Flamendr kot vrnitev k pošteni kuhinji

V času, ko se pogosto govori o vrnitvi k kakovostnim sestavinam, domačemu kuhanju in omejevanju nepotrebnih dodatkov, ima flamendr svoje trdno mesto. Ne vsebuje nobenih zapletenih sestavin, nobenih zgoščevalcev ali umetnih snovi. V bistvu zadostuje tisto, kar ima večina ljudi doma – meso, čebula, česen, začimbe. In vendar to zadostuje, da nastane jed, ki ima izrazit značaj.

Eden od razlogov, zakaj se flamendr znova vrača v modo, je tudi vedno večja pozornost na neodpadno ravnanje s hrano. Če ostane meso od prejšnjega dne, lahko iz njega zlahka ustvarite flamendr. Ne glede na to, ali uporabite pečeno svinjino, piščanca ali celo rastlinske alternative, osnovni princip ostaja enak. Gre za jed, ki omogoča kreativnost in prilagoditev glede na to, kaj je trenutno v hladilniku.

Poleg tega je flamendr jed z zgodbo. Vsak, ki ga je kdaj poskusil v tradicionalni gostilni, se morda spomni na vzdušje, ko se je postregel skupaj s točenim pivom in dobro družbo. Je jed, ki ima dušo – in prav zato se ljudje k njej znova vračajo.

Kako si flamendr prilagoditi po okusu

Če se odločite, da flamendr skuhate doma, so možnosti skoraj neskončne. Osnova ostaja – kosi mesa, čebula, česen, sol, poper in malo maščobe. A ostalo je povsem na vaši domišljiji.

• Za ljubitelje pekočih jedi: dodajte svežo čili papriko ali nekaj kapljic pekoče omake.
• Za vegetarijance: zamenjajte meso z ocvrtimi gobami ali kosi tofuja in začinite podobno kot klasičen flamendr.
• Za otroke: zmanjšajte česen in poper, dodajte morda malo sladke paprike in postrezite s krompirjevim pirejem.
• Za bolj slovesno različico: dodajte malo rdečega vina ali timijan za globlji okus.

Eden od primerov iz vsakdanjega življenja prikazuje, kako univerzalna je ta jed lahko. Gospa Alena iz Viškova pravi: „Flamendr kuham, ko ne vem, kaj z mesom iz hladilnika. Narežem, dodam čebulo, česen, malo popra in v pol ure je končano. Najboljši je s domačim kvašenim kruhom."

Njen preprost pristop lepo ilustrira, zakaj je flamendr še vedno tako priljubljen. Ne gre za natančen postopek, ampak za okus in udobje.

Flamendr se tako znova postavlja kot simbol poštene domače hrane, ki si jo je mogoče preprosto prilagoditi po lastnih potrebah. Ni potrebna zapletenost, zadošča le nekaj kakovostnih sestavin, malo časa in želja po vrnitvi k tistemu, kar je že našim babicam delovalo.