Simptomi presežka vitamina D in kako jih pravočasno prepoznati
Ko preveč dobrega škodi - kaj morate vedeti o presežku vitamina D
Vitamin D je ena izmed najbolj razpravljanih hranilnih snovi zadnjih let. Medtem ko je bil prej poznan predvsem kot "vitamin sonca", se danes o njem govori v povezavi z imunostjo, depresijo, zdravjem kosti in celo preprečevanjem nekaterih kroničnih bolezni. Ni čudno, da je njegova priljubljenost močno narasla - prav tako kot poraba prehranskih dopolnil, ki ga vsebujejo. Toda kot je pogosto, tudi tisto, kar je zdravo, lahko pri prekomerni uporabi škodi.
Malo ljudi se namreč zaveda, da presežek vitamina D v telesu lahko privede do resnih posledic. Ker je to vitamin, topen v maščobah, ga telo shranjuje in ga le težko izloča, kar povečuje tveganje za njegovo kopičenje na nevarne ravni. Medtem ko je pomanjkanje vitamina D dobro poznana in reševana težava, so simptomi presežka vitamina D pogosto neizraziti, nespecifični in pogosto podcenjeni.
Zakaj sploh potrebujemo vitamin D?
Vitamin D je nujen za absorpcijo kalcija in fosforja, s tem pa tudi za zdrave kosti in zobe. Podpira tudi funkcijo imunskega sistema, vpliva na razpoloženje in lahko vpliva na preprečevanje nekaterih avtoimunskih bolezni. Človeško telo si lahko ta vitamin ustvari samo – dovolj je, da izpostavimo kožo sončni svetlobi. V naših geografskih širinah to v jesenskih in zimskih mesecih ni vedno mogoče, zato posegamo po prehranskih dopolnilih.
Kdaj nastane težava?
Prekomerna količina vitamina D v telesu nastaja skoraj izključno iz prehranskih dopolnil - prevelika izpostavljenost soncu praktično ni možna, saj telo presežek ustvarjenega vitamina razgradi. Težava pa nastane, ko ljudje uživajo višje odmerke, kot jih priporočajo strokovnjaki, pogosto v prepričanju, da več pomeni bolje. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) priporoča največji dnevni vnos vitamina D pri odraslih do 100 mikrogramov (4 000 IU), medtem ko se običajna suplementacija giblje okoli 20 do 50 mikrogramov.
Simptomi presežka vitamina D - na kaj biti pozoren?
Ko človek pretirava z vitaminom D, lahko s tem neprijetno poruši ravnovesje v telesu – konkretno se poveča raven kalcija v krvi, kar se strokovno imenuje hiperkalcemija. Prav ta "kalcijev presežek" je glavni krivec, ki sproži večino neprijetnih težav. Telo se na to odziva različno – lahko začnete čutiti slabost, nekateri celo bruhajo in izgubijo apetit, kar je precej neprijetno, še posebej če ste vajeni dobro jesti.
Pojavlja se tudi utrujenost, občutek šibkosti, ali neka meglenasta omotica, kot da vam zmanjkuje energije, in poleg tega vas lahko začne boleti glava ali mišice brez očitnega razloga. Drugi pogost znak je večja žeja – človek pije več, a pogosto tudi nenehno hodi na stranišče, ker telo poskuša presežek kalcija nekako izločiti. Včasih pa pride celo do sprememb razpoloženja – lahko postanete razdražljivi, zmedeni ali okolica opazi določena psihična nihanja.
Preizkusite naše naravne izdelke
Skratka, ko boste naslednjič posegli po dopolnilu z vitaminom D, nikakor ne podcenjujte odmerjanja – preveč dobre stvari je lahko včasih škodljivo.
V skrajnih primerih lahko pride do poškodb ledvic, srčnih ritmov ali kalcifikacije mehkih tkiv, kar so že resna stanja, ki zahtevajo zdravniško posredovanje.
Eden izmed primerov iz prakse: Leta 2022 so britanski mediji poročali o primeru moškega, ki je več mesecev jemal prekomerne odmerke vitamina D z namenom "okrepiti imunski sistem po covidu". Rezultat so bile želodčne razjede, izguba 12 kilogramov telesne teže in hospitalizacija zaradi hude hiperkalcemije. Takšni primeri niso pogosti, vendar opozarjajo, kako lahko dobronamerni namen hitro postane zdravstveno tveganje.
Kdo je najbolj ogrožen?
Prekomerna količina vitamina D v telesu je lahko resna težava, kljub temu pa se nanjo mnogi ne ozirajo. Najbolj ogroženi so tisti, ki nespametno kombinirajo različna prehranska dopolnila – na primer, vzamejo multivitamin, dodajo kapljice z vitaminom D, in poleg tega še vsak dan zajtrkujejo živila obogatena z vitaminom D, kot so posebna mleka ali jogurti.
Tako se lahko hitro nabere, ne da bi to sploh opazili. Tveganje pa se znatno poveča tudi pri tistih, ki imajo težave z metabolizmom kalcija ali jih pestijo bolezni ledvic – tu je potrebna še posebej previdna obravnava, saj se telo težje spopada s presežkom vitamina D. Pogosto se zgodi, da ljudje začnejo dodajati vitamin D zgolj "za vsak slučaj", brez da bi sploh vedeli, kakšna je njihova izhodiščna raven v krvi.
Vendar se lahko ravno ta previdnost hitro obrne proti njim. Najbolje je zato vselej posvetovati se z zdravnikom ali vsaj ne jemati pet različnih stvari naenkrat brez načrta.
Posebej pomembno je biti previden pri majhnih otrocih, kjer lahko napačno odmerjanje hitro povzroči zdravstvene zaplete.
Kako ugotoviti, ali imate preveč vitamina D?
Ker so simptomi presežka vitamina D lahko zlahka zamenjani z drugimi težavami – na primer z izčrpanostjo ali prebavnimi težavami – je ključno, da si raven vitamina D izmerite. Ta krvni test je enostaven in široko dostopen. Idealne vrednosti se gibljejo med 75 in 150 nmol/l. Vrednosti nad 250 nmol/l že kažejo na možen problem, nad 375 nmol/l pa gre za toksično območje.
Pomembno je tudi spremljati vrednosti kalcija in kreatinina, ki lahko nakazujejo, ali prihaja do neželenih sprememb v telesu.
Kakšni so varni odmerki in kako ravnati?
Kar se tiče preventive, večini odraslih zadošča dnevni odmerek 20 do 50 mikrogramov (800–2 000 IU), odvisno od starosti, telesne teže, življenjskega sloga in letnega časa. Pri otrocih in starejših so priporočila običajno bolj individualna. Pri jemanju prehranskih dopolnil je zato pomembno:
- Vedeti, kakšna je vaša izhodiščna raven vitamina D
- Ne kombinirati več pripravkov brez temeljitega branja sestavin
- Ravnati se po odmerjanju, ki ga priporoča strokovnjak
Seveda, vitamin D ima svoje nesporne prednosti. Toda kot je rekel Paracelsus: "Vse snovi so strupi; odvisno je le od odmerka, ali snov postane strup."
Kaj pravijo strokovne avtoritete in kaj kažejo študije?
Po strokovnem stališču državnega zdravstvenega inštituta ni dokazov, da bi visoki odmerki vitamina D (npr. 10 000 IU na dan) imeli pri zdravih posameznikih kakšne dodatne pozitivne učinke. Nasprotno, dolgotrajna izpostavljenost tako visokim odmerkom lahko vodi do zapletov. Pregledna študija, objavljena v reviji The New England Journal of Medicine, opozarja, da bi morala biti suplementacija vedno ciljana in usmerjena glede na trenutne ravni v krvi – ne "za vsak slučaj".
Zdravstvene zavarovalnice v nekaterih državah so celo prenehale kriti množično testiranje vitamina D zaradi njegove pretirane uporabe in pritiska farmacevtske industrije.
Alternative "sončni tabletki"
Za tiste, ki se želijo izogniti tveganju predoziranja, obstajajo tudi alternativni načini, kako si varno in naravno dopolnjevati vitamin D. Predvsem redno bivanje na prostem, tudi če je oblačno – UVB žarki prodrejo tudi skozi oblake. Prehrana lahko prav tako prispeva: najdemo ga v mastnih ribah (losos, sardine), jajcih, gobah in nekaterih obogatenih živilih.
Za ljubitelje naravnih poti so na voljo tudi rastlinski dodatki z nižjo vsebnostjo vitamina D2 ali D3 iz lišajev – varnejša možnost za tiste, ki se želijo izogniti visokim odmerkom brez nadzora.
Vitamin D je resnično dar narave, a hkrati tudi hranilo, s katerim je treba ravnati z občutkom. Zdrav življenjski slog ni stvar ekstremov, temveč ravnotežja. In prav ravnotežje – med soncem, prehrano in dopolnili – je ključ, da nam ta vitamin res koristi in ne škodi.
