Kaj je situationship oziroma raziskovanje nejasnih meja

Situationship - ko ljubezen nima imena

V današnjem času, ko se odnosi ne vodijo po strogih pravilih in meje med prijateljstvom, ljubeznijo in partnerstvom postajajo nejasne, se vedno pogosteje pojavlja pojem situationship. Kaj pa to pravzaprav pomeni? In zakaj se je ta pojem v zadnjih letih tako trdno zasidral v vsakdanjem govoru, zlasti med mlajšimi generacijami?

Čeprav slovenščina še ne ponuja neposrednega prevoda, situacija, ki jo ta izraz opisuje, ni nič novega. Morda ste jo sami doživeli – morda ste trenutno v eni takšni situationship. Ni povsem odnos, a zagotovo tudi ne čisto prijateljstvo. Manjkajo jasno določene meje, obveznosti in definicije, vendar hkrati obstaja čustvena ali fizična intimnost, morda celo ekskluzivnost. In ravno ta nejasnost je lahko osvežujoča, a hkrati frustrirajuča.

Kaj je situationship?

Izraz situationship je nastal s spojitvijo angleških besed „situation" (situacija) in „relationship" (odnos). Pomeni torej „odnosna situacija" – nekaj med prijateljstvom in polnopravnim partnerskim odnosom, pogosto brez formalnih pričakovanj ali imenovanja. Včasih se uporablja tudi izraz „neuradni odnos" ali „siva cona odnosov".

Značilnost situationshipa je nejasnost in odsotnost dogovora o tem, kaj točno med dvema osebama obstaja. Lahko gre za prehodno fazo – morda preden se odnos razvije v nekaj resnejšega. Lahko pa traja mesece, mogoče celo leta, ne da bi se karkoli bistvenega razjasnilo. V nekaterih primerih gre za zavestno izbiro, drugod pa za rezultat izogibanja neprijetnim pogovorom.

„Je kot biti v prisotnosti nekoga, ki vam je blizu, a ne veste, ali si lahko privoščite načrtovati vikend vnaprej," opisuje to stanje psihologinja Esther Perel, ki se ukvarja z moderno podobo odnosov in intime.

Zakaj so situationshipi tako pogosti?

Eden od razlogov, zakaj je ta fenomen vse pogostejši, je sprememba dojemanja odnosov v moderni družbi. Medtem ko se je prej pričakovalo, da romantični odnos vodi v poroko in ustvarjanje družine, danes ljudje pogosteje iščejo globlji smisel, osebno rast in spoštovanje lastnih meja. To pogosto vodi v to, da se v odnose podajajo previdneje, z večjo rezerviranostjo – včasih celo preveliko.

Internet in zlasti aplikacije za zmenke, kot so Tinder, Bumble ali Hinge, prav tako spreminjajo način, kako navezujemo stike. Možnost nenehnega izbora in primerjanja pogosto vodi v to, da se ljudje obotavljajo „zakleniti" v en odnos in raje puščajo možnosti odprte. Situationship lahko za nekatere predstavlja udoben kompromis med samoto in obveznostjo.

Hkrati se spreminjajo tudi socialne norme: danes ni več nujno imeti „uradnega partnerja" za družinska praznovanja ali družabne dogodke. Mnogi se zavedajo, da sreča lahko pride tudi v manj tradicionalnih oblikah sobivanja – če le obe strani vesta, kje sta.

Kdaj je situationship koristen – in kdaj škodljiv

Obstajajo trenutki, ko je lahko tak odprt, nedefiniran odnos koristen. Na primer, če se nekdo ravno opomore po razhodu in se ne počuti pripravljenega na novo obveznost. Ali ko sta dve osebi v različnih življenjskih fazah – morda zaradi dela ali študija v različnih mestih – in se ne želita vezati, a hkrati hrepenita po bližini.

Problem nastane, ko ena stran začne želeli več, medtem ko druga ostaja pri statusu quo. Ta neskladnost lahko vodi do razočaranja, frustracije in občutka zavrnitve. Nejasnost, ki je bila na začetku udobna, se lahko spremeni v vir anksioznosti.

Na primer, Jana (29), grafičarka iz Ljubljane, je opisala svojo izkušnjo takole: „Začelo se je kot prijateljstvo z ugodnostmi. Vse je bilo v redu, dokler ga nisem začela dojemati drugače. Ko sem ga vprašala, kam to med nama vodi, je odgovoril, da ni pripravljen na odnos. In ugotovila sem, da čakam na nekaj, kar morda nikoli ne bo prišlo."

Takšne situacije pogosto vodijo v čustveno izčrpanost. Zato strokovnjaki svetujejo, da zdrav situationship temelji na iskrenosti in skupnem razumevanju. Če obe strani vesta, kaj je med njima – tudi če to nima etikete – je mogoče v tem najti ravnovesje.

Kako prepoznati, da ste v situationship?

Niste prepričani, ali se trenutno nahajate v tej „sivi coni"? Med tipične znake situationshipa spadajo:

• Izogibanje pogovorom o definiciji odnosa
• Skupno preživljanje časa brez dolgoročnih načrtov
• Čustvena bližina povezana s fizično intimnostjo, a brez obveznosti
• Neredna komunikacija, pogosto glede na razpoloženje
• Nejasnost glede ekskluzivnosti (so v igri tudi druge „možnosti"?)

Če se v teh točkah prepoznate, ni potrebno paniko. Pomembno je, da si postavite vprašanje: mi to ustreza? Če da, in če sta oba na isti valovni dolžini, ni razloga za spremembo. Nasprotno, če čutite nezadovoljstvo, je bolje, da si to priznate in se odkrito pogovorite z drugo stranjo. Ne zaradi ultimatuma, ampak zaradi lastnega duševnega zdravja.

Kaj storiti glede tega?

Ključna je komunikacija. Morda se sliši kot kliše, vendar prav iskren pogovor lahko prepreči mnoga razočaranja. Če niste prepričani, kje stojite, ali kaj pričakovati od drugega, ni sramota vprašati. Izraziti lastne potrebe ni znak šibkosti, ampak moči in samorefleksije.

Poleg tega je dobro spremljati lastne občutke. Pogosto telo in um pošiljata signale prej, kot si to priznamo zavestno. Če po skupnem večeru prihaja praznina, če se počutite ignorirani ali negotovi – morda to ni pravi tip odnosa za vas.

Situationship ni nujno negativen. A ni za vsakogar in ni za vedno. Lahko je faza, lahko je prehod, a na dolgi rok mnogi hrepenijo po gotovosti, varnosti in globlji povezanosti.

In kaj, če se obe strani v takšnem odnosu počutita dobro? Potem se ni treba držati nobenih pravil. Moderni odnosi imajo na stotine oblik. In kot pravi znani terapevt Alain de Botton: „Ne obstaja pravi način ljubezni – samo tisti, ki ima smisel za tiste, ki ljubijo."

V vsakem primeru je pomembno spomniti se ene stvari: vaša čustva so veljavna in vaše potrebe pomembne. Ne glede na to, ali se odločite situationship končati, spremeniti v globlji odnos ali v njem ostati tak, kot je – naj bo to izhajajoče iz vas in ne iz pritiska okolja ali strahu pred samoto. Kajti na koncu koncev ni pomembno, kako svoj odnos imenujete, ampak kako se v njem počutite.