Kaj storiti ob nenadni izgubi ravnotežja in kako jo obvladati
Ko telo izgubi stabilnost - kaj lahko povzroči nenadno izgubo ravnotežja in kako se s tem spoprijeti
Ravnotežje, ki ga večina ljudi jemlje kot samoumevno, je rezultat zapletene sodelovanja med čutilnimi organi, možgani in mišičnim sistemom. Ko pride do nenadne motnje, je to lahko ne le neprijetno, ampak tudi nevarno. Nenadna izguba ravnotežja ni zgolj vprašanje trenutne nespretnosti – pogosto signalizira globlji problem, ki ga je vredno raziskati.
Morda ste to že doživeli: hodite po pločniku, ko vas nenadoma preplavi občutek, kot da se vse vrti. Naredite korak v prazno, se zatežete in se morate hitro oprijeti ograje. Včasih je krivec preprosta utrujenost ali nenaden dvig, drugič pa telo pošilja signal, da se nekaj dogaja v ravnotežnem sistemu – sistemu, na katerega se zanašamo od prvih korakov.
Ravnotežje kot usklajenost več sistemov
Da bi lahko hodili, stali ali samo sedeli brez nenehnega padanja, morajo sodelovati trije glavni sistemi: vestibularni aparat v notranjem ušesu, ki zaznava gibanje glave in položaj telesa glede na gravitacijo, vid, ki nam daje informacije o okolici in obzorju, ter propriocepcija, torej zaznavanje položaja in gibanja posameznih delov telesa. Možgani neprestano posredujejo med vsemi temi signali, jih ocenjujejo in pošiljajo navodila mišicam.
Če kateri od teh členov odpove, lahko pride do neprijetnega pojava – človek ima občutek, da se mu vrti, da mu klecajo noge ali celo pade. Vzroki nenadne izgube ravnotežja so različni: včasih neškodljivi, drugič zelo resni.
Najpogostejši krivci nenadnega omahovanja
Medtem ko je pri mlajših ljudeh to lahko reakcija na dehidracijo, nizek krvni tlak ali nenadno spremembo položaja, je pri starejših izguba ravnotežja pogosteje povezana z motnjami koordinacije ali nevrološkimi težavami. Med najpogostejše vzroke spadajo:
- Vestibularne motnje kot je benigna paroksizmalna pozicijska vrtoglavica (BPPV), značilna za kratko vrtoglavico pri obračanju glave
- Nizek krvni tlak ali tako imenovana ortostatska hipotenzija – stanje, ko tlak močno pade pri vstajanju
- Motnje vida ali slabo nastavljena očala
- Nevrološke bolezni kot Parkinsonova bolezen ali multipla skleroza
- Diabetična nevropatija, pri kateri motnja živcev zmanjšuje sposobnost zaznavanja položaja stopal glede na tla
- Možganske kapi, ki lahko nenadoma motijo nadzor gibanja in ravnotežja
Pri nekaterih ljudeh je sprožilec lahko tudi močna psihična obremenitev. Anksioznost in panični napadi se pogosto kažejo s občutki nestabilnosti ali „zibanja", ki jih je mogoče zamenjati za fizično izgubo ravnotežja.
Primer je 42-letna učiteljica Jana, ki je začela čutiti, da se ji občasno „ziblje svet". Najprej je mislila, da je samo preobremenjena. Ko pa je enkrat ob izstopu iz tramvaja skoraj padla, je obiskala zdravnika. Po seriji preiskav so ji diagnosticirali vestibularno migreno – manj znano obliko migrene, ki se kaže prav z vrtoglavico namesto glavobola.
Kako okrepiti ravnotežje tudi zunaj telovadnice
Medtem ko se nekaterim stanjem ni mogoče izogniti, je v večini primerov mogoče trenirati in krepiti ravnotežni sistem, podobno kot mišice. Ključna je redna telesna aktivnost, idealno z elementi koordinacije in dela s težiščem – na primer joga, tai-chi ali preprosta hoja po neravnem terenu. Pomembno je tudi posvetiti pozornost kakovostni obutvi, zlasti pri starejših.
Pri ljudeh, ki večino dneva preživijo sede, pride do oslabitve globokega stabilizacijskega sistema, kar lahko vodi do negotove hoje in večjega tveganja padcev. Veliko fizioterapevtov zato priporoča vaje na mehki podlagi ali ravnotežnem blazinici, ki aktivira mišice, ki sicer ostajajo neaktivne.
Preproste vaje, kot je stanje na eni nogi z zaprtimi očmi ali hoja po črti, narisani na tleh, lahko znatno izboljšajo občutek za ravnotežje. Ključna sta rednost in potrpežljivost – rezultati se ne pokažejo čez noč, vendar so dolgoročni in znatno zmanjšujejo tveganje padcev, zlasti v starosti.
Prehrana, hidracija in življenjski slog
Na ravnotežje lahko vpliva tudi pomanjkanje nekaterih hranil, predvsem vitamina B12 in železa. Ta sta nujna za pravilno delovanje živčnega sistema. Zlasti vegetarijanci in vegani naj poskrbijo za zadosten vnos teh snovi, po potrebi pa jih dopolnijo s kakovostnimi rastlinskimi viri ali prehranskimi dodatki.
Preizkusite naše naravne izdelke
Nezanemarljiv je tudi pitni režim – dehidracija vodi do padca krvnega tlaka in s tem povečanega tveganja za vrtoglavico. Med vročimi dnevi ali pri telesni aktivnosti je treba zaužiti več tekočine, idealno čiste vode ali nesladkanih zeliščnih čajev.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so padci glavni vzrok poškodb pri starejših ljudeh in kar 37 % teh padcev povzroči resne zdravstvene zaplete. Prav zaradi izgube ravnotežja pri običajnem gibanju v gospodinjstvu pride do mnogih zlomov – pogosto gre za situacije, ki bi jih bilo mogoče preprečiti z ustreznimi prilagoditvami okolja ali življenjskega sloga.
Kaj storiti, če večkrat izgubljate ravnotežje?
Pomembno je poslušati svoje telo. Če se izguba ravnotežja ponavlja, je treba to resno jemati in poiskati strokovno pomoč. Splošni zdravnik lahko priporoči nevrološki, ORL ali internistični pregled, po potrebi pa tudi fizioterapijo. Pravočasna diagnoza lahko prepreči resnejše zaplete.
Ena od metod, ki jih uporabljajo zdravniki, je tako imenovana posturografija – metoda, pri kateri se spremlja, kako telo reagira na različne dražljaje, ko stoji na občutljivem podstavku. Preiskava pomaga ugotoviti, ali je težava v notranjem ušesu, možganih, mišicah ali morda v kombinaciji več dejavnikov.
V mnogih primerih pa ni potrebno posegati po zdravilih. Pomaga lahko že sprememba življenjskega sloga, ciljani trening in prilagoditve običajnega okolja: odstranitev preprog, zagotovitev zadostne osvetlitve ali uporaba protizdrsnih podlog v kopalnici.
Izguba ravnotežja je pogosto zanemarjen simptom, ki ga ljudje pripisujejo utrujenosti ali „slabi volji". Toda kot pravi nevrologinja dr. Hana Váchová: „Ko telo izgubi ravnotežje, to ni le težava nog. To je vprašanje celotnega sistema, ki ga moramo jemati resno."
Posvečanje pozornosti signalom telesa, zdrava prehrana, gibanje in skrb za svoja čutila – vse to je lahko presenetljivo preprost, a učinkovit recept za to, kako se znova počutiti trdno na nogah.
