
Kako pripraviti piščančji satay kot profesionalec kar doma

Kaj je piščančji satay in zakaj ga boste vzljubili
Ko se omenja jugovzhodna Azija, mnogim pride na misel vonj eksotičnih začimb, zlato pečeno meso in izrazite omake, ki vsaki jedi dodajo značaj. Ena izmed najbolj priljubljenih jedi tega območja je piščančji satay – na žaru pečeni piščančji nabodali, marinirani v mešanici začimb, postreženi z gosto, pogosto arašidovo omako. Ta preprosta, a okusno bogata jed si je našla pot ne le v srca domačinov, temveč tudi na krožnike ljubiteljev dobre hrane po vsem svetu.
Satay izhaja iz Indonezije, natančneje z otoka Java, danes pa ga najdemo tudi v Maleziji, na Tajskem, v Singapurju in na Filipinih. V vsaki državi ima nekoliko drugačno obliko, a osnovna ideja ostaja enaka – rezine mesa nabodene na palico, marinirane v aromatični marinadi in pečene do zlato rjave barve, idealno nad ogljem. Piščančje meso je postalo najbolj priljubljena izbira, ker je mehko, hitro se pripravi in dobro vpija okus marinade.
Skrivnost okusnega piščančjega sataya ni le v mesu
Na prvi pogled se lahko zdi, da gre za preprosto jed, vendar je kot pri večini tradicionalnih jedi ključ do popolnega rezultata kakovost sestavin in skrbno pripravljena marinada. Ta običajno vsebuje kurkumo, koriander, rimski kumin, česen, ingver, limetin sok, sojino omako in včasih tudi kokosovo mleko. Prav kurkuma daje mesu značilno rumeno-zlato barvo, medtem ko druge sestavine poskrbijo za globino okusa.
Da bi bilo meso čim bolj sočno in dišeče, je dobro, da ga pustimo marinirati vsaj nekaj ur, idealno čez noč. Nato se nabode na bambusove palčke in peče bodisi na odprtem ognju bodisi v pečici – glede na možnosti in sezono.
Ni odveč omeniti, da je priprava sataya lahko prijetna družabna aktivnost. V mnogih gospodinjstvih v jugovzhodni Aziji se satay pripravlja ob koncih tedna ali ob slavnostnih priložnostih, ko se družina zbere, vsak pomaga pri pripravi nabodal in večer preživijo skupaj ob hrani in pogovoru.
Omaka, ki daje satayu dušo
Brez omake to ne bi bilo to, in prav satay omaka je tisto, kar to poslastico povzdigne v resnično kulinarično doživetje. Najpogosteje gre za arašidovo omako, ki združuje slanost, sladkost, blago pikantnost in kremasto konsistenco. V osnovi običajno vsebuje mlete pražene arašide, kokosovo mleko, limetin sok, ribjo omako, palmovo sladkor in čili.
Priprava doma ni zapletena, še posebej, če imamo pri roki kakovostne sestavine. S kančkom potrpežljivosti in prilagajanjem okusa lahko dosežemo rezultat, ki okusi kot z ulice v Bangkoku ali nočne tržnice v Kuala Lumpurju. Če nimate časa ali volje, da bi omako pripravili od začetka, je na trgu danes tudi vrsta ekoloških in naravnih različic, ki spoštujejo tradicionalne recepte in hkrati ne vsebujejo nepotrebnih konzervansov.
Presenetljivo se satay omaka dobro poda tudi k drugim jedem – na primer kot preliv za solato, dip za pečeno zelenjavo ali kot alternativa klasičnim omakam pri domačem burgerju.
Piščančji satay v moderni kuhinji
Medtem ko je v Aziji piščančji satay običajna poslastica ulične gastronomije, pri nas najde pot predvsem v moderne kuhinje, usmerjene v zdrav življenjski slog. Piščančja nabodala z zelenjavo in oreškovo omako so popolna lahka večerja, ki nasiti, a ne obremeni. Dobro izgleda na krožniku, ima bogat okus in jo lahko enostavno pripravimo iz ekoloških sestavin.
Na primer, bio piščančje meso iz ekološke reje, fair trade arašidi in kokosovo mleko brez dodanih snovi zagotavljajo ne le odličen okus, temveč tudi dober občutek iz trajnostne kuhinje. Če poleg tega uporabimo ostalo satay omako še drugi dan, znatno zmanjšamo odpadke hrane.
Ena izmed prednosti te jedi je tudi njena variabilnost. Ne glede na to, ali se odločite meso nadomestiti s tofujem, tempehom ali zelenjavo, s kančkom ustvarjalnosti nastane vegetarijanska ali veganska različica, ki je prav tako odlična. Na Tajskem se pogosto pripravljajo satay nabodala tudi iz kozic, tofuja ali jagnječjega mesa – in vse te različice imajo svoje privržence.
Kako servirati satay, da očara vse čute
Prvi vtis je pomemben – in pri jedeh, kot je satay, to velja dvojno. Nabodala, razporejena v obliki pahljače, s skodelico kremaste omake na sredini, dopolnjena s kosi kumare, čebule in riževimi kroglicami ali riževim kolačem (imenovanim lontong), delujejo kot jed iz luksuzne restavracije. Kljub temu gre za preproste sestavine in priprava ne zahteva veliko časa.
Na družinskem praznovanju ali poletni vrtni zabavi je piščančji satay zagotovilo za uspeh. To je jed, ki se je uživa z rokami, naravno združuje ljudi in diši dlje kot do štedilnika. Zamenjati klasične pečene klobase z eksotičnimi nabodali z arašidovo omako je zabaven izziv, ki osveži vsak poletni meni.
Ko je na primer podjetnica Ivana, ki se v prostem času posveča zdravemu prehranjevanju, pripravila satay nabodala za prijatelje na vrtni zabavi, je sprva imela pomisleke, ali bo jed brez tipičnih slovenskih okusov pritegnila ostale. Rezultat jo je presenetil – po prvem ugrizu so nabodala izginila in omaka je izginila do zadnje kapljice. „Nihče ni pričakoval, da lahko iz piščanca in arašidov nastane nekaj takega. Bilo je preprosto drugače – in odlično," pravi s nasmehom.
Eksotika brez slabe vesti
Za mnoge ljudi je beseda „eksotika" sinonim za nekaj težko dostopnega ali zapletenega za pripravo. Piščančji satay pa kaže, da tudi eksotična jed je lahko preprosta, zdrava in trajnostna. Potrebujete le nekaj običajno dostopnih sestavin, nekaj časa za mariniranje in željo po poskusitvi nečesa novega.
In če želite nekatere sestavine poenostaviti – na primer poseči po že pripravljeni satay omaki v bio kakovosti, v tem ni nič slabega. Pomembno je, da veste, kaj jeste, od kod prihajajo sestavine, in da v celoti uživate v rezultatu.
V svetu, kjer je hrana pogosto obravnavana zgolj kot nujnost, jedi, kot je piščančji satay, prinašajo priložnost, da upočasnimo, vključimo čute in dejansko uživamo v hrani. Ne glede na to, ali jo pripravite le zase, za partnerja ali za celo skupino prijateljev, eno je gotovo – ta eksotika se bo pri vas udomačila veliko hitreje, kot bi pričakovali.
Ker kot pravi star indonezijski pregovor: „Hrana za enega je hrana za vse, če jo deliš s srcem."