Raziščite škodljivost maltodekstrina in njegov vpliv na zdravje

Maltodekstrin pod drobnogledom

Maltodekstrin. Snov, ki je večina ljudi niti ne opazi na etiketah priljubljenih živil, a je kljub temu del številnih jedi, pijač, prehranskih dopolnil in zdravil. Njegovo ime ne zveni strašljivo, vendar se pojavlja v povezavi z vprašanji, kot so »Je maltodekstrin škodljiv?« ali »Kakšen vpliv ima maltodekstrin na zdravje?« In ni čudno – v času, ko se vedno več ljudi zanima za sestavo živil in se trudi živeti bolj zdravo, je pomembno vedeti, kaj pravzaprav uživamo.

Maltodekstrin je v bistvu polisaharid – vrsta ogljikovega hidrata, ki se proizvaja iz naravnih škrobov, najpogosteje iz koruze, krompirja, pšenice ali riža. Nastane s procesom, imenovanim hidroliza, pri katerem se škrob razgradi v krajše verige sladkorjev, ki nato tvorijo praškasto snov brez barve in vonja, a z rahlo sladkim okusom. Prav ta lastnost ga naredi za idealen dodatek za živilsko industrijo, saj ne vpliva bistveno na okus končnega izdelka.

Zakaj se maltodekstrin tako pogosto uporablja?

Proizvajalci živil so maltodekstrin vzljubili iz več razlogov. Deluje kot zgoščevalec, stabilizator, nosilec okusa, izboljšuje konsistenco izdelka, podaljšuje trajnost in je poleg tega poceni. Najdemo ga v instant juhah, omakah, beljakovinskih ploščicah, športnih pijačah, otroških hranah, pa tudi v nizkomaščobnih jogurtih ali pekovskih izdelkih.

Pogosto se maltodekstrin pojavlja tudi tam, kjer ga človek ne bi pričakoval – na primer v nekaterih naravnih sladilih ali bioloških izdelkih, saj sam maltodekstrin lahko izhaja iz surovin v ekološki kakovosti. To pa še ne pomeni, da je samodejno zdrav.

Tukaj pride na vrsto vprašanje, ki muči mnoge potrošnike: Kakšen je dejanski vpliv maltodekstrina na zdravje?

Je maltodekstrin škodljiv?

Ko pogledamo znanstvene študije in stališča strokovnih institucij, kot sta na primer Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) ali ameriška FDA, je maltodekstrin ocenjen kot varen za običajno uporabo v živilih. Toda to ne pomeni, da je popolnoma brez tveganj.

Največji izziv je njegov vpliv na raven sladkorja v krvi. Kljub temu, da ni klasični sladkor, ima zelo visok glikemični indeks – včasih višji kot glukoza. To pomeni, da njegova poraba lahko vodi do hitrega porasta ravni sladkorja v krvi, kar je problematično zlasti za diabetike ali osebe z insulinsko rezistenco.

Poleg tega ta hiter porast energije pogosto sledi hitremu padcu, kar lahko vodi do občutka utrujenosti, razdražljivosti ali nadaljnje želje po sladkem. Redna poraba izdelkov z maltodekstrinom tako lahko prispeva k motnjam energetske ravnovesja in spodbuja prenajedanje.

Druge skrbi se nanašajo na vpliv na črevesni mikrobiom. Nekatere raziskave kažejo, da maltodekstrin lahko negativno vpliva na sestavo črevesnih bakterij, zlasti s tem, da spodbuja rast škodljivih sevov, kot je na primer Escherichia coli. To lahko vpliva na imunski sistem in splošno odpornost organizma. Raziskava iz leta 2012, objavljena v reviji Gut Microbes, na primer opozarja, da maltodekstrin lahko moti sposobnost celic, da se branijo proti določenim patogenom.

Eden izmed dodatnih vidikov je možen vpliv na vnetne procese v telesu. Po nekaterih študijah lahko pogosta poraba maltodekstrina poveča produkcijo vnetnih molekul, kar je lahko tvegano zlasti za ljudi s kroničnimi boleznimi, kot so avtoimunske bolezni ali sindrom razdražljivega črevesja.

In čeprav se maltodekstrin proizvaja iz naravnih surovin, je način njegove proizvodnje tako industrijski, da končna snov s prvotno rastlino skoraj nima nič skupnega. Nekateri strokovnjaki ga zato uvrščajo med ultra procesirane sestavine, ki bi morale biti v zdravi prehrani omejene.

Kdaj se maltodekstrinu raje izogniti?

Ni nujno, da vsak maltodekstrin v prehrani strogo omejuje. Če se pojavlja le občasno v uravnoteženi prehrani, njegov vpliv na zdravje verjetno ne bo bistven. Za nekatere skupine ljudi pa je lahko problematičen:

• Diabetiki in osebe z insulinsko rezistenco: zaradi visokega glikemičnega indeksa.
• Ljudje s občutljivim prebavnim sistemom ali črevesnimi težavami: lahko občutijo napihnjenost ali druge prebavne težave.
• Tisti, ki si prizadevajo za zmanjšanje telesne teže: ker lahko povečuje apetit.
• Osebe z vnetnimi boleznimi: zaradi možnega poslabšanja vnetnih procesov.

Zanimiv primer, ki ponazarja, kako se maltodekstrin prikrito vnaša v običajno prehrano, je zgodba mlade ženske, ki se je odločila preiti na bolj zdrav življenjski slog zaradi kroničnih bolečin v trebuhu. Po več posvetovanjih s prehranskim svetovalcem je začela brati etikete in ugotovila, da njen priljubljeni »fitness« jogurt vsebuje ne le maltodekstrin, temveč tudi druge skrite sladkorje. Po nekaj tednih brez teh izdelkov se ji je prebava znatno izboljšala in bolečine so popustile. Ta zgodba ni izjema – kaže, kako malo se pogosto zavedamo, kaj pravzaprav jemo.

Kaj je dobro vedeti pri branju etiket?

Maltodekstrin se lahko na embalažah skriva pod različnimi imeni – najpogosteje kot »maltodekstrin« ali »modificiran škrob«. Če se pojavlja na začetku seznama sestavin, pomeni, da ga izdelek vsebuje relativno veliko. Pri občutljivejših osebah ali tistih, ki želijo omejiti vnos enostavnih ogljikovih hidratov, je primerno spremljati njegovo prisotnost.

Pri ekoloških in bio izdelkih je stanje nekoliko boljše – pogosto se izognejo maltodekstrinu ali ga uporabljajo v omejenem obsegu. Prednost je tudi v tem, da bio kakovost zagotavlja odsotnost gensko spremenjenih organizmov, iz katerih se maltodekstrin v konvencionalni industriji pogosto proizvaja.

Kot pravi znana strokovnjakinja za prehrano Marion Nestle: „Ne jejte ničesar, kar vaša babica ne bi prepoznala kot hrano." In maltodekstrin v tej kategoriji vsekakor ne spada.

Ali obstajajo alternative?

Da, in pogosto veliko bolj naravne. Kot nosilce okusa ali zgoščevalce lahko uporabimo na primer naravna vlakna, tapioko, cikorijin sirup ali suho sadje. V športni prehrani, kjer se maltodekstrin pogosto uporablja zaradi hitre energije, lahko služijo kakovostni sadni naravni viri ogljikovih hidratov, kot so datlji, rozine ali bananov pire.

Seveda je treba upoštevati, da imajo naravne alternative krajši rok trajanja ali drugačen okus, vendar so z vidika zdravja veliko boljša izbira.

Maltodekstrin ni strupen in niti samodejno škodljiv. Toda v času, ko iščemo ravnotežje med okusom, prehrano in trajnostnostjo, je dobro vedeti, kaj stoji za tem zapletenim imenom. In se odločiti, ali ga resnično potrebujemo na krožniku – ali pa damo prednost sestavinam, ki so bližje naravi kot laboratoriju.