Simptomi presežka beljakovin, ki vas lahko presenetijo
Neopazni simptomi presežka beljakovin
Beljakovine so osnovni gradnik telesa. So nujne za obnovo tkiv, rast mišic, tvorbo encimov in hormonov. V zadnjih letih pa se je njihova vloga v prehrani začela pojavljati v ospredju morda celo preveč. Fitnes kultura, prehrane z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov ali želja po hitri izgubi teže vodijo mnoge ljudi k temu, da uživajo beljakovine v velikih količinah – in pogosto brez strokovnega vodenja. A prav tako kot je nevarno pomanjkanje, lahko presežek beljakovin škoduje telesu.
Čeprav je običajno slišati nasvete, kot je "več beljakovin za več mišic", le redkokdo omeni, da se prekomerna količina beljakovin ne pokaže takoj in da so njeni simptomi pogosto neopazni. Telo se do neke mere sicer lahko prilagodi, toda če ga dolgotrajno obremenjujemo z enostransko ali neuravnoteženo prehrano, se bo slej ko prej začelo oglašati.
Kaj se dogaja v telesu, ko jeste preveč beljakovin?
Ko telo prejme več beljakovin, kot jih dejansko potrebuje, mora s tem presežkom nekaj storiti. Beljakovine se v telesu ne shranjujejo kot zaloga – za razliko od maščob ali ogljikovih hidratov. Presežek se zato mora kompleksno razgraditi. Ta proces obremenjuje predvsem jetra in ledvica, saj ravno ta organa sodelujeta pri razgradnji dušika, ki nastaja pri razgradnji aminokislin.
Preizkusite naše naravne izdelke
Organizem tako deluje s polno paro, da se znebi nečesa, kar sicer ni strupeno v majhnih količinah, a v velikem obsegu že preneha biti zdravo. Vseeno pa zadeva ni črno-bela – veliko je odvisno od tega, od kod beljakovine izvirajo, kako so predelane in ali je prehrana uravnotežena tudi v drugih hranilih.
Kako prepoznati presežek beljakovin
Simptomi, da je telo preobremenjeno z beljakovinami, se lahko pokažejo na različne načine – nekateri so lahko zlahka spregledani ali pripisani drugim vzrokom. Tukaj je nekaj opozorilnih znakov, ki jih ne gre ignorirati:
- Utrujenost in razdražljivost – Paradoksalno, čeprav ljudje pogosto mislijo, da več beljakovin pomeni več energije, se v praksi lahko pojavi ravno nasprotno. Prekomerna količina beljakovin ob hkratnem zmanjšanju vnosa ogljikovih hidratov lahko vodi do znižanja ravni glukoze v krvi, kar povzroča utrujenost, slabo voljo in slabšo koncentracijo.
- Zadah iz ust – Ketogena ali zelo nizkohidratna prehrana, ki je običajno bogata z beljakovinami, lahko povzroči stanje ketoze. Eden izmed njenih simptomov je neprijeten zadah iz ust, ki spominja na sadje ali aceton. Ta zadah ne izgine niti pri temeljiti ustni higieni.
- Zaprtje ali driska – Če beljakovine nadomeščajo vlaknine (npr. zelenjavo, sadje, polnozrnate izdelke), lahko pride do prebavnih motenj. Ena najpogostejših posledic je prav zaprtje. Pri nekaterih ljudeh se pojavi driska, še posebej če beljakovine pridobivajo predvsem iz mlečnih izdelkov, ki lahko dražijo črevesje.
- Povečano znojenje in neprijeten telesni vonj – Prebava beljakovin je energetsko zahtevnejša kot pri drugih makrohranilih, kar vodi do zvišanja telesne temperature. Telo se bolj poti, in ker se skozi znoj izločajo tudi nekateri stranski produkti metabolizma beljakovin, se lahko pojavi specifičen, oster vonj.
- Glavoboli in bolečine v sklepih – Višji vnos beljakovin lahko poveča raven sečne kisline v krvi, kar je povezano z bolečinami v sklepih ali celo z putiko. Če se bolečine pojavijo brez očitnega vzroka, je smiselno razmisliti tudi o vplivu prehrane.
- Povečana žeja in pogosto uriniranje – Telo potrebuje več vode za razgradnjo in izločanje presežnega dušika. Zato je lahko povečan vnos beljakovin povezan z večjo žejo, pogostejšim uriniranjem in v skrajnem primeru tudi z dehidracijo.
V resničnem življenju se ti simptomi pogosto pojavljajo sočasno. Na primer, športnica, ki želi pridobiti mišice in hkrati drži nizkohidratno dieto, ki temelji na skuti, piščančjem mesu in beljakovinskih napitkih, lahko po nekaj tednih začne trpeti zaradi zaprtja, utrujenosti in glavobolov. Preden se zave, da je problem v napačnem razmerju hranil, pogosto mine več mesecev.
Koliko beljakovin je že preveč?
Priporočen dnevni vnos beljakovin za povprečnega odraslega se giblje okoli 0,8 grama na kilogram telesne teže. Za športnike ali osebe v specifičnih stanjih (npr. okrevanje) je ta vrednost lahko višja – do 1,6 ali izjemoma 2 grama na kilogram. Vendar mnogi ljudje danes običajno zaužijejo 3–4 grame na kilogram – in pogosto ne da bi se tega zavedali.
Na primer, 100-gramski zrezek, jogurt, jajce in beljakovinski napitek lahko skupaj predstavljajo do 100 gramov beljakovin – kar je za osebo, ki tehta 60 kg, že dvakratnik priporočene dnevne doze.
Poleg tega je pomembno razlikovati kakovost in izvor beljakovin. Različne študije kažejo, da imajo rastlinske beljakovine (npr. iz stročnic, oreščkov, semen ali polnozrnatih žit) na telo drugačen vpliv kot živalske. Medtem ko so rastlinski proteini povezani z zmanjšanim tveganjem za kardiovaskularne bolezni, se v prehrani s presežkom živalskih produktov (zlasti rdečega mesa in mesnin) pogosteje pojavljajo vnetni procesi in večje obremenitve ledvic.
Trajnostni pristop k beljakovinam
V današnjem času, ko je prehrana pogosto pod vplivom modnih trendov in marketinga prehranskih dopolnil, je enostavno zdrsniti v enostranski pogled. Zdrava količina beljakovin bi morala biti del raznolike in uravnotežene prehrane, ne pa njeno središče. Raznolikost v virih beljakovin ne podpira le zdravja črevesnega mikrobioma, temveč tudi zmanjšuje tveganje preobremenitve organizma.
Ključno vlogo ima tudi način priprave hrane – namesto ocvrtih mes ali industrijsko predelanih beljakovinskih ploščic je bolje izbrati naravne in skrbno pripravljene živila. Na primer leča, fermentirani tempeh, oreščki, semena ali kakovostne rastlinske alternative so odličen vir beljakovin, ki poleg tega podpira trajnost in varuje planet.
Kot pravi prehranska strokovnjakinja Marion Nestle: "Zdravje ni o tem, da jemo eno superživilo, temveč o celostni sliki naših vsakodnevnih izbir."
Prav ta pristop – torej trajnost, raznolikost in zmernost – je lahko ključ do zdravega odnosa ne le do beljakovin, temveč do prehrane na splošno. Jedi ne bi smele biti le hranilno koristne, temveč tudi užitek. In če se pojavljajo nepojasnjene zdravstvene težave, se morda splača razmisliti o vprašanju: ali ni teh beljakovin v moji prehrani morda preveč?
