Kaj je BPM in zakaj je pomembno spremljati vaš srčni utrip
Kaj pomeni BPM in zakaj bi nas to moralo zanimati?
Morda ste to že kje opazili – na zaslonu športne ure, v fitnesu na tekalni stezi ali v aplikaciji za merjenje srčne aktivnosti. Kratica BPM je danes pogost del ne le športnega sveta, temveč tudi zdravstvenega. Ampak kaj pravzaprav pomeni BPM in zakaj bi morali temu številu nameniti pozornost, tudi če nismo profesionalni športniki?
BPM je kratica za angleški izraz „beats per minute", kar pomeni število utripov na minuto. Preprosto povedano, gre za to, kolikokrat v eni minuti udari vaše srce. Ta vrednost se imenuje srčna frekvenca in je eden najpomembnejših kazalnikov zdravstvenega stanja. Lahko razkrije veliko o tem, kako deluje vaše srce, kakšna je vaša fizična kondicija in včasih celo, koliko ste pod stresom.
Kaj je BPM srca in zakaj ga spremljati
Srčni BPM – torej srčna frekvenca srca – se lahko močno razlikuje glede na starost, zdravstveno stanje, fizično kondicijo ali celo razpoloženje. V mirovanju se pri zdravem odraslem giblje med 60 in 100 udarci na minuto. Športniki pa lahko imajo mirovni utrip tudi okoli 40 BPM, kar ni znak bolezni, temveč dobre natreniranosti srca. Nasprotno pa lahko visok mirovni srčni utrip opozarja, da je telo pod stresom, utrujeno ali da se v njem dogaja kaj resnejšega.
V resničnem življenju se to lahko pokaže neopazno. Predstavljajmo si na primer osebo, ki se odloči začeti teči. Na začetku ji zadostuje lahek tek in njen utrip takoj poskoči na 170 BPM. Po nekaj mesecih rednega treninga pa lahko teče v istem tempu in se drži okoli 140 BPM. Ta padec pomeni, da se njen kardiovaskularni sistem prilagaja, srce deluje bolj učinkovito in telo je na obremenitev bolje pripravljeno.
BPM ni le za šport – kaj pove o našem zdravju?
Medtem ko je pri športnikih BPM ključni kazalnik zmogljivosti, je za običajne ljudi lahko dragoceno orodje za spremljanje celotnega zdravstvenega stanja. Mnogi zdravniki danes priporočajo pacientom, naj spremljajo svojo srčno frekvenco ne le med vadbo, ampak tudi v mirovanju – na primer zjutraj po prebujanju. Takrat je namreč srčna aktivnost najmirnejša in vrednosti najnatančnejše.
Povišana mirovna srčna frekvenca – na primer nad 100 BPM – je lahko opozorilo. Po podatkih Ameriškega kardiološkega združenja lahko kronično visok mirovni utrip poveča tveganje za srčne bolezni, možgansko kap ali celo prezgodnjo smrt. Nasprotno pa dolgotrajno nizek utrip brez fizičnega vzroka (na primer pri nešportniku) lahko kaže na bradikardijo, torej motnjo srčnega ritma.
Pomembno je razumeti, da srčni BPM ni le številka, temveč dinamičen podatek, ki se spreminja skozi čas, glede na to, kako se počutimo, kaj jemo, koliko spimo ali ali se gibamo. Prav zato ga mnoge pametne ure in aplikacije spremljajo 24/7 in zbirajo podatke, ki so lahko dragocen temelj za preprečevanje zdravstvenih težav.
PR BPM – kaj to je in kako se razlikuje?
V nekaterih zdravstvenih aplikacijah ali medicinskih poročilih lahko naletimo tudi na oznako PR BPM. Kaj to pomeni? PR je kratica za „pulse rate", torej pulzna frekvenca, in spet gre za število utripov na minuto. V večini primerov je PR BPM enako kot klasični BPM, vendar se lahko v nekaterih specifičnih situacijah (npr. pri srčnih aritmijah) nekoliko razlikuje. Medtem ko se BPM meri neposredno iz srca (npr. EKG), se PR BPM večinoma pridobiva iz pulza – torej iz mehaničnega gibanja arterije, ki je lahko na primer prizadeto zaradi izgube elastičnosti žil.
Z vidika prakse pa za običajnega uporabnika velike razlike med BPM in PR BPM ni pomembno. Obe vrednosti služita orientaciji, kako hitro srce deluje in kakšno je stanje kardiovaskularnega sistema.
Kako spremljati svoj BPM in kaj si iz tega naučiti?
V današnjem času ni potrebno obiskovati zdravnika za vsak zdravstveni podatek. Mnogo običajno dostopnih naprav, kot so pametne ure, fitnes zapestnice ali celo nekateri pametni telefoni, lahko merijo BPM v realnem času. Aplikacije, kot so Apple Health, Google Fit ali Garmin Connect, hkrati ponujajo možnost spremljanja razvoja srčne frekvence skozi čas, kar je idealno za vsakogar, ki želi imeti boljši pregled nad svojim zdravjem.
Če želite imeti merjenje mirovnega utripa čim bolj natančno, zadostuje, da upoštevate nekaj preprostih načel – najboljši čas za merjenje je takoj zjutraj po prebujanju, ko je telo v mirovanju in je utrip naravno nizek. Pred merjenjem se izogibajte kavi, alkoholu in vadbi, zadostuje vsaj pol ure brez stimulacije. In če uporabljate pametno zapestnico ali uro, pazite, da senzor dobro prilega koži.
Preprost in zanesljiv način, kako si izmeriti utrip brez tehnologij, je štetje utripov na zapestju ali vratu za 15 sekund in rezultat pomnožiti s štirimi. To vam bo dalo približno vrednost BPM.
BPM v različnih življenjskih situacijah
Zanimivo je, kako hitro se BPM spreminja glede na psihično in fizično stanje. Na primer, ko oseba sliši stresno novico, srce lahko pospeši utrip v nekaj sekundah. Nasprotno, pri meditaciji ali globokem dihanju se BPM pogosto znatno zniža – in prav ta sposobnost vplivanja na svoj lasten utrip je osnova mnogih tehnik sproščanja.
V eni študiji, objavljeni v reviji Frontiers in Psychology, so znanstveniki ugotovili, da zavestno dihanje in meditacija lahko znižata mirovni utrip za do 10 BPM v samo 10 minutah. To kaže, kako občutljivo srce reagira na naš življenjski slog in čustveno stanje.
Tudi med spanjem se BPM spreminja – v globokem spanju lahko pade tudi pod 50, medtem ko se ob nočni mori močno poviša. Športniki tako pogosto spremljajo nočni BPM kot kazalnik regeneracije: če je utrip ponoči višji kot običajno, je to lahko znak preobremenitve ali prihajajoče bolezni.
Kaj vse lahko vpliva na srčni BPM?
BPM je spremenljiva veličina, ki jo vpliva veliko dejavnikov. Med najpogostejše sodijo:
- Fizična aktivnost – ob obremenitvi BPM narašča, po treningu se postopoma vrača na normalo.
- Čustva in stres – strah, tesnoba ali veselje lahko pomembno pospešijo srčni utrip.
- Spanje in utrujenost – pomanjkanje spanja povečuje mirovni utrip.
- Prehrana in stimulansi – kofein, alkohol ali sladkor vplivajo na frekvenco utripa.
- Zdravstveno stanje – vročina, okužba ali srčna bolezen spreminjajo vrednosti BPM.
- Starost in kondicija – s starostjo se mirovni utrip rahlo povečuje, trening ga zmanjšuje.
Preizkusite naše naravne izdelke
Ravno širok spekter dejavnikov, ki vplivajo na BPM, ga naredi za izjemno uporaben kazalnik. Ni to le „še ena številka" z ure – je okno v notranje delovanje telesa.
Kot je dejal nemški zdravnik in ustanovitelj moderne fiziologije Hermann Helmholtz: „Srce je kot glasbeni inštrument – iz njega se lahko razbere harmonija in disharmonija telesa." In prav BPM je kot notni zapis te notranje glasbe.
V današnjem svetu, polnem stresa, pomanjkanja gibanja in hitrega življenjskega tempa, je spremljanje srčne frekvence preprosto, a močno orodje, kako bolje razumeti svoje telo. Ne glede na to, ali se ukvarjate s športom, sproščate ali želite imeti večji nadzor nad svojim zdravjem, vam BPM lahko ponudi dragocene povratne informacije. Zato se splača o tej mali številki razmisliti bolj, kot bi se na prvi pogled zdelo.
