
Želite imeti zdrave zobe? Naučite se, kako se braniti pred kariesom na zobeh

Kaj morda ne veste o zobni gnilobi
Zobna gniloba je eden najpogostejših zdravstvenih problemov na svetu. Čeprav jo pogosto povezujemo z otroštvom in sladkarijami, v resnici prizadene ljudi vseh starosti – tudi tiste, ki si redno umivajo zobe. Morda se sprašujete: „Kako pravzaprav izgleda gniloba na zobu?" ali „Ali naj skrbim za gnilobo na mlečnem zobu, če bo tako ali tako izpadel?" Ta vprašanja si postavljajo številni starši in odrasli, ki želijo zagotoviti, da svojim zobem – tudi začasnim – posvečajo ustrezno skrb.
Kako nastane gniloba na zobu in zakaj ne prizanaša nikomur
Zobna gniloba je posledica delovanja bakterij, ki se hranijo z ostanki sladkorjev in škrobov v ustih. Te bakterije proizvajajo kisline, ki postopoma poškodujejo zobno sklenino – trdo zunanjo plast zoba. Če se ta proces nadaljuje, gniloba prodira globlje v zob, dokler ne doseže zobovine (dentina) in nazadnje lahko prizadene tudi živce in žile znotraj zoba.
Zanimivo je, da gniloba ne nastane takoj. To je počasen proces, ki lahko traja mesece, včasih celo leta, preden doseže bolečo fazo. Zato je tako pomembno vedeti, kako prepoznati prve znake gnilobe na zobu in ukrepati, preden se težava poslabša.
Kako izgleda gniloba na zobu in kako jo prepozna laik
Predstava, da je gniloba črna luknja na sredini zoba, je le delno resnična. V resnici ima lahko veliko oblik in v različnih fazah izgleda različno. V zgodnji fazi se gniloba kaže kot bela ali mat pega na zobni sklenini – gre za t.i. demineralizacijo. V tej fazi je proces še mogoče obrniti z natančno higieno in fluoridacijo, če se ujame pravočasno.
Če gniloba napreduje, se na zobu pojavi temna pega, rumeno-rjava ali rjavo-črna, ki je lahko na dotik hrapava. V napredovali fazi se tvori prava votlina – luknja, ki je lahko vidna s prostim očesom. In če gniloba prizadene sprednje zobe, je ne le boleča, ampak tudi kozmetično opazna.
Gniloba na sprednjem zobu je še posebej neprijetna – ne le da vpliva na videz nasmeha, temveč je tudi bolj občutljiva zaradi tanjše plasti sklenine in večje izpostavljenosti mehanskemu stresu. Tukaj je pomembno ukrepati res čim prej, saj je škoda lahko težje popravljiva in pogosto zahteva plombo ali celo estetsko rekonstrukcijo.
Gniloba na mlečnem zobu
Številni starši imajo tendenco podcenjevati gnilobo na mlečnih zobeh. Pogosto se sliši argument: „Saj mu bodo ti zobje tako ali tako izpadli." A to je zmota, ki lahko ima resne posledice. Mlečni zobje igrajo ključno vlogo pri razvoju pravilnega ugriza, izgovorjave in ohranjanju prostora za stalne zobe. Če so poškodovani ali prezgodaj izpadli zaradi gnilobe, lahko to vodi v ortodontske težave ali celo do okužb, ki prizadenejo razvijajoče se stalne zobe.
Poleg tega se gniloba na mlečnem zobu širi hitreje kot na stalnem – sklenina je tanjša in manj mineralno odporna. Pogosto se zgodi, da mora zobozdravnik v nekaj tednih po začetni prizadetosti pristopiti k zdravljenju živca ali ekstrakciji. Poleg tega lahko bolečina, povezana z gnilobo, otroka znatno obremeni, moti spanec, apetit in negativno vpliva na odnos do zobozdravstva za vse življenje.
Ena mati iz Brna se spominja: „Hči se je začela pritoževati, da jo boli zob, a ničesar nismo videli. K zobozdravnici smo jo peljali šele po treh tednih, ko se je bolečina poslabšala – in izkazalo se je, da ima globoko gnilobo na zgornjem sekalcu. Na koncu je moral zob ven. Danes bi šla takoj."
Še posebej zahrbtna je lahko gniloba na sprednjem mlečnem zobu – pogosto se pojavi na zadnji strani sekalcev, kjer si otrok ne zna dobro očistiti. Še posebej če pije sladke pijače iz stekleničke ali pogosto zaspi z mlekom v ustih, se tveganje dramatično poveča.
Kdaj se obrniti na strokovnjaka – in kaj ne storiti
Osnovno pravilo je: če niste prepričani, ali je zob zdrav, obisk zobozdravnika ne bo škodil. Tudi če otrok ne poroča o bolečini, je vsaka sprememba barve, pega ali vidna poškodba zoba razlog za pregled. Številne gnilobe so neboleče, dokler ne prizadenejo živca.
Pri odraslih velja isto – gniloba na zadnjih kočnikih je lahko dolgo skrita, a že ogroža celotno stanje ustne votline. Gniloba se lahko širi tudi med zobmi ali pod dlesnijo, kjer jo brez rentgena ni mogoče odkriti.
Kar pa vsekakor ne storite, je, da poskušate težavo „zalepiti" z domačimi metodami. Na internetu najdete nasvete, kot so kokosovo olje, kurkuma ali soda bikarbona – te snovi sicer lahko imajo protibakterijske učinke, a gnilobe ne ustavijo niti ne obrnejo. Brez strokovnega posega se le podaljša čas, ko se težava poslabšuje.
Star dobri temelj, ki res deluje
Morda vas preseneti, da najpomembnejše orožje proti zobni gnilobi niso čudežne paste niti supermoderni ščetke. So to trije preprosti navadi: redno umivanje zob, omejevanje sladkorja in obiski zobozdravnika. Sliši se kot kliše, a prav te tri stvari naredijo največjo razliko.
Pri otrocih je idealno začeti s skrbjo za zobe takoj, ko izraste prvi zobek. Na trgu so danes na voljo nežne ščetke, primerne tudi za dojenčke, in paste z varno količino fluorida. In ja, starši bi morali otrokom umivati zobe do starosti 6–8 let, ker se fina motorika šele razvija.
Nadalje je pomembno spremljanje, kaj otroci jedo in pijejo – sladke pijače, piškoti, sladkani kosmiči in sadni pireji lahko vsebujejo veliko skritih sladkorjev. In če otrok pogosto trpi zaradi gnilobe, je lahko vzrok tudi genetika ali sestava sline – takrat je smiselno posvetovati se o individualnem načrtu preventive.
Pri odraslih je enako pomembna medzobna higiena – zobna nitka ali medzobne ščetke bi morale biti del vsakodnevne rutine. Prav tako redne dentalne higiene pomagajo odstraniti zobni kamen in obloge, ki so glavni krivci za nastanek gnilobe.
Preizkusite naše naravne izdelke
Ko gniloba že nastane
Če kljub vsemu gniloba nastane, obstaja več načinov, kako jo zdraviti – razlikujejo se glede na globino in lokalizacijo. V zgodnji fazi je mogoče gnilobo ustaviti z remineralizacijo s pomočjo fluoridnih gelov ali lakov. Če je gniloba naprednejša, je potrebno vrtanje in plomba. Sodobne plombe so estetske, trajne in pogosto skoraj nevidne.
Pri močno poškodovanih zobeh pride v poštev endodontsko zdravljenje (zdravljenje koreninskih kanalov), po potrebi krona ali ekstrakcija. Pri otrocih se zdravniki trudijo ohraniti mlečni zob čim dlje, v nekaterih primerih pa ni druge možnosti kot njegovo odstranitev in nato spremljanje razvoja stalnega zoba.
V vseh primerih pa velja: čim prej se gniloba zazna, manj invazivno in zahtevno je zdravljenje.
Zobna gniloba je sicer pogost problem, vendar nikakor ni neškodljiva. Ne glede na to, ali gre za majhno gnilobo na sprednjem zobu ali neopazno gnilobo na mlečnem zobu, je pravočasna reakcija ključna. Ne gre samo za bolečino ali estetiko – gre za splošno zdravje, kakovost življenja in celo samozavest. Zato je smiselno opazovati podrobnosti, učiti otroke pravilnih navad in se ne bati postavljati vprašanj. Zdrav nasmeh namreč ne začne pri sreči, ampak pri vsakodnevni skrbi.