Kako občutek opitosti brez alkohola vpliva na psiho in telo

Ko se svet zavrti brez kozarca - občutek pijanosti brez alkohola

Vsi to poznamo – po nekaj kozarcih vina ali vrčku piva se nam jeziki razvežejo, svet se zdi bolj prijazen in razpoloženje se izboljša. Toda ali lahko nekdo doživi podoben občutek tudi brez kapljice alkohola? Občutek pijanosti brez alkohola je presenetljivo pogostejši, kot bi si mislili, in lahko ima vrsto vzrokov – od nedolžnih do tistih, ki zahtevajo večjo pozornost. V tem članku bomo raziskali, zakaj se lahko nekomu zdi, da se mu "vrti v glavi", čeprav ni dotaknil alkohola, in kako se spoprijeti s tem pojavom.

Kaj pravzaprav pomeni občutek pijanosti brez alkohola?

Predstavljajte si, da ste trezni, vendar kljub temu doživljate simptome, značilne za rahlo do zmerno pijanost: poslabšano koordinacijo, zamegljen vid, nihanje razpoloženja ali "lahkotno glavo". V nekaterih primerih gre za evforijo, drugič pa bolj za dezorientacijo in utrujenost. Ljudje ta občutek opisujejo različno – nekdo kot "prijetno lebdenje", drugi pa kot "meglo v glavi", ki povzroča zmedo.

Vzroki za takšna stanja so lahko raznoliki – od fizičnih do psiholoških in okoljskih. Včasih gre za kratkoročno stanje, ki ga sproži na primer sprememba okolja, drugič pa je lahko opozorilni znak, da telo kliče na pomoč.

Možni vzroki stanja, podobnega pijanosti

Niso vsi razlogi takoj patološki. Včasih gre za naravne reakcije telesa na različne dražljaje. Na primer močna čustva, utrujenost ali lakota lahko v telesu povzročijo podobne kemične reakcije kot alkohol. Ko k temu dodamo individualno občutljivost živčnega sistema, ne preseneča, da so nekateri ljudje bolj dovzetni za ta stanja kot drugi.

Fiziološki sprožilci lahko vključujejo:

• Pomanjkanje spanca – možganom primanjkuje energije in nekatere njegove dele začnejo "izklapljati", kar je lahko podobno učinku alkohola.
• Nizka raven sladkorja v krvi (hipoglikemija) – povzroča slabost, tresenje, zmedenost in poslabšano zaznavanje.
• Dehidracija – zlasti v vročini ali po športu, lahko vodi do vrtoglavice in upočasnjenih reakcij.
• Preobremenitev čutil – na primer pri potovanju, v prenatrpanem prostoru ali pri močnem stresu.

Posebno skupino predstavljajo nevrološke in psihične motnje, ki lahko povzročijo stanja, podobna pijanosti. Na primer anksiozne motnje, panični napadi ali disociacija lahko sprožijo občutke, ki jih oseba povezuje s pijanostjo, čeprav gre za povsem čustveno reakcijo. Tudi labirintitis ali druge motnje notranjega ušesa, ki motijo ravnotežje, se pogosto kažejo kot "vrtoglavica" in nestabilnost, kar spominja na učinke alkohola.

Fermentacija v telesu

Eden izmed najbolj zanimivih in hkrati malo znanih pojavov je sindrom samopivovarn – torej sindrom avto-brewery. To redko stanje povzroči, da se v telesu (natančneje v črevesju) tvori alkohol s fermentacijo ogljikovih hidratov. Krivec je prekomerno razmnoževanje kvasovk, na primer rodu Candida, ki sladkorje pretvarjajo v etanol. Za prizadeto osebo to pomeni, da lahko tudi po običajnem obroku doživi simptome pijanosti, in to brez zavedne uporabe alkohola.

Primer iz Japonske, kjer so moškemu izmerili alkohol v krvi, čeprav je trdil, da ni nič pil, je vzbudil pozornost medicinske javnosti. Po vrsti testov se je izkazalo, da so njegova črevesja resnično proizvajala alkohol. To stanje je izjemno redko, vendar kaže, kako prefinjen in zapleten je naš organizem.

Ali je kriva psihika?

Naš um ima ogromno sposobnost vplivanja na telesne občutke. Placebo učinek je znan pojem, vendar kaj pa "opojni placebo učinek"? Obstajajo primeri, ko so ljudje verjeli, da so pili alkoholno pijačo, čeprav je bila brezalkoholna. Kljub temu so doživeli spremembe v vedenju, sprostitev in včasih tudi izgubo zavore. Možgani namreč reagirajo na pričakovanja – in če pričakujejo, da bodo "opiti", lahko sprožijo podobne procese, tudi če v telesu fizično ni bilo alkohola.

Prav tako lahko psihosomatske manifestacije nekaterih travm ali stresnih situacij vodijo do odklopa od resničnosti, zamegljenega razmišljanja ali tresenja.

V terapevtski praksi je znan fenomen disociacije – stanje, ko oseba ni popolnoma prisotna v svojem telesu. Včasih to opisujejo kot "bil sem kot v opoju". V teh primerih je pomembno raziskati globlje vzroke in po možnosti poiskati strokovno pomoč.

Alternativne poti k evforiji

Zanimivo je, da lahko nealkoholno stanje lahke evforije dosežemo tudi zavestno in na zdrav način. Na primer dihalne vaje, meditacija, ples ali poslušanje glasbe lahko v telesu sprožijo sproščanje endorfinov in spremenjena stanja zavesti. Te tehnike so v terapiji ali praksi tako imenovanih somatskih trenerjev pogosto uporabljene.

Tipičen primer je metoda Wim Hof, ki kombinira dihalne tehnike in mrzlo prhanje. Nekateri ljudje opisujejo po teh vajah "nenavadno opojnost", ko telo vibrira in je um lahek – podobno kot pri blagi pijanosti, vendar brez kakršnih koli negativnih učinkov.

Iz vsakdanjega življenja

Anna, 32 let, živi v Ljubljani in dela kot grafičarka. Nikoli ni bila med "pivci", alkohol ji ni ustrezal. Vendar je opisala izkušnjo, ko je po napornem dnevu in skoraj brez hrane doživela stanje, ki bi ga opisala kot rahlo pijanost. "Vrtelo se mi je v glavi, smejala sem se vsakemu šalu in počutila sem se, kot da sem popila dva kozarca vina. Medtem ko sem pila le zeleni čaj." Kasneje je ugotovila, da je šlo za kombinacijo nizke ravni sladkorja in utrujenosti. Začela je bolj spremljati svoje telo, hrano in psihično počutje – in stanja so izginila.

Takšnih zgodb je več. In kažejo, da je poslušanje telesa ključ do razumevanja takšnih posebnosti.

Ko je treba biti pozoren

Občutek pijanosti brez vzroka je lahko sicer neškodljiv, vendar če se ponavlja ali je spremljan z drugimi simptomi (kot so motnja ravnotežja, govora, vida, spomina ali sprememba osebnosti), je na mestu, da se obrnete na zdravnika. Izključiti je treba nevrološke bolezni, presnovne motnje ali psihične motnje. Pravočasna diagnoza lahko znatno pomaga – in tudi prepreči nepotrebne težave.

V nekaterih primerih gre lahko tudi za reakcijo na snovi, vsebovane v hrani ali prehranskih dopolnilih. Na primer nekatere rastline ali gobe (npr. reishi ali kava kava) imajo rahlo psihoaktivne učinke in pri večji občutljivosti lahko povzročijo spremembe v zaznavanju. Enako velja za adaptogene, ki vplivajo na živčni sistem in lahko povzročijo stanje lahke evforije.

Kaj pravi znanost? Nevrologi potrjujejo, da so možgani izjemno plastični in da nanje lahko vpliva vrsta dejavnikov – kemičnih, senzoričnih in čustvenih. Kot pravi profesor Andrew Huberman s Stanforda: "Možgani so interpret. Če prejemajo nenavadne vhodne podatke, ustvarijo ustrezno realnost."

Tako da, ne glede na to, ali vas kdaj preplavi blaga "opojnost" brez kapljice alkohola ali vas le zanimajo kotički človeške psihe, eno je gotovo – telo in um nenehno komunicirata, in to, kar se zdi naključje, je lahko le znak, da nekaj potrebuje vašo pozornost.