Ugotovite, kako izgleda hiperglikemični šok in kaj ga povzroča.
Kaj je hiperglikemični šok in kako ga pravočasno prepoznati
V današnjem času, ko se vedno več ljudi sooča s sladkorno boleznijo, bodisi diagnosticirano ali skrito, je pomembno poznati tudi manj znane, a resne zaplete, povezane s to boleznijo. Eden izmed njih je hiperglikemični šok, torej stanje, ko raven sladkorja v krvi skoči na izjemno visoke vrednosti in organizem preneha pravilno delovati. Gre za potencialno življenjsko ogrožujočo situacijo, ki zahteva takojšnje ukrepanje. Kljub temu je o njej seznanjenih le malo ljudi.
Hiperglikemija na splošno pomeni povišano raven glukoze v krvi – torej nasprotje hipoglikemije, ko je sladkorja premalo. Če pa raven sladkorja preseže določene vrednosti in organizem ni sposoben obvladati te situacije, lahko pride do presnovnega neravnovesja, t.i. hiperglikemičnega šoka. Ta najpogosteje prizadene ljudi s sladkorno boleznijo tipa 1 in 2 – zlasti če pozabijo vbrizgati inzulin, nepravilno odmerjajo zdravila ali če njihovo telo sooča z zahtevno okužbo ali stresom.
Preizkusite naše naravne izdelke
Kako pravočasno prepoznati simptome hiperglikemičnega šoka
Prve simptome je enostavno zamenjati z običajno izčrpanostjo ali utrujenostjo, kar hiperglikemijo naredi zelo nevarno. Med najpogostejše simptome hiperglikemičnega šoka spadajo:
- izrazita žeja in suha usta,
- pogosto uriniranje, včasih tudi ponoči,
- glavobol in zamegljen vid,
- pospešen utrip in globoko dihanje (t.i. Kussmaulovo dihanje),
- utrujenost, zaspanost, zmedenost,
- izguba zavesti.
Dalj časa kot ostaja raven glukoze ekstremno visoka, slabše je stanje organizma. Celice telesa ne dobivajo potrebne energije, telo preklopi v nujni režim in začne razgrajevati maščobe, kar vodi do povečanja kislosti v krvi – stanje, znano kot diabetična ketoacidoza. Ta proces lahko preraste v šokovno stanje, med katerim osnovne življenjske funkcije prenehajo delovati. Na primer pri mladi diabetičarki, ki si med vročinsko boleznijo pozabila vbrizgati inzulin, se je v kratkem času razvila huda ketoacidoza. Po nekaj urah slabosti in bruhanja je izgubila zavest in bila prepeljana v bolnišnico na enoto intenzivne nege. Na srečo ji je pravočasno zdravljenje rešilo življenje.
Katere vrednosti glukoze so nevarne?
Normalna raven sladkorja v krvi se giblje med približno 4 do 6 mmol/l na tešče, po obroku je lahko nekoliko višja. Če pa krvna glukoza doseže vrednosti nad 13,9 mmol/l, govorimo o izraziti hiperglikemiji. Najpogosteje se za kritične štejejo vrednosti višje od 16-17 mmol/l, stanje nad 33 mmol/l pa lahko vodi do hiperglikemičnega šoka.
Pomembno je razumeti, da lahko vsak človek reagira drugače. Pri nekaterih diabetikih se telo lahko sooči z visokimi vrednostmi sladkorja dalj časa brez večjih težav, pri drugih pa lahko hitro pride do neravnovesja – na primer v kombinaciji z dehidracijo ali okužbo. Zato je ključno redno merjenje glikemije in poznavanje svojega telesa.
Kaj storiti v primeru hiperglikemičnega šoka?
Ko se srečate z osebo, ki morda trpi za hiperglikemičnim šokom, je ključno ohraniti mir in čim hitreje prepoznati, da gre za resno stanje, ki potrebuje takojšnje ukrepanje. Tipični simptomi, kot so bruhanje, zmedenost, oteženo dihanje ali celo izguba zavesti, kažejo, da ni več časa za čakanje – takoj pokličite reševalce na številko 112.
Do prihoda pomoči predvsem poskrbite za varnost prizadetega. Če ne diha pravilno ali je v nezavesti, a še vedno diha, ga položite v stabilni položaj, da ne pride do zadušitve. Spremljajte, ali diha in ali mu srce še vedno bije. Izogibajte se dajanju hrane ali pijače – še posebej, če je oseba v nezavesti ali se zdi, da je odsotna.
Če ima diabetik pri sebi inzulin in je še vedno orientiran, si ga lahko sam vbrizga – vendar le pod pogojem, da ve, kaj počne, in je res pri zavesti. V situacijah, ko gre dobesedno za minute, lahko hitra in pravilna reakcija reši življenje.
Pomembno je, da ne zamenjate hiperglikemije s hipoglikemijo. V primeru nizke ravni sladkorja je pomoč drugačna – daje se sladkor ali sladek napitek. Pri hiperglikemiji bi to lahko situacijo le poslabšalo. Zato je vedno najbolje, če ima oseba s sladkorno boleznijo pri sebi kartico ali zapestnico z medicinskimi informacijami, da okolica ve, s čim ima opravka.
Preprečevanje je ključno – in se začne pri življenjskem slogu
Čeprav se zdi, da je hiperglikemični šok ekstremna situacija, se pri nekaterih ljudeh s sladkorno boleznijo pojavi večkrat v življenju. Vendar pa lahko pravilna preprečevanje in vsakodnevna skrb za zdravje močno zmanjšata tveganje, da bi prišli v takšno stanje. To vključuje ne le redno merjenje glikemije in upoštevanje režima zdravljenja, temveč tudi zavesten pristop k prehrani, gibanju in duševnemu počutju.
Prehranski svetovalci in zdravniki se strinjajo, da lahko rastlinska in uravnotežena prehrana z nizkim glikemičnim indeksom pomaga stabilizirati ravni sladkorja v krvi. Sem spadajo polnozrnati izdelki, stročnice, zelenjava, oreščki in semena. Potrebno je biti previden z enostavnimi sladkorji, sladkarijami in sladkanimi pijačami, ki lahko povzročijo nenadne skoke ravni glukoze. Dober pomočnik so tudi ekološka živila brez nepotrebnih dodatkov, ki jih najdemo na primer v ponudbi trgovin, osredotočenih na zdrav življenjski slog.
Poleg prehrane je pomembna tudi redna telesna aktivnost – naj gre za hitro hojo, plavanje ali kolesarjenje. Fizična aktivnost pomaga telesu bolje izkoristiti inzulin in znižati raven sladkorja v krvi. Prav tako pozitivno vpliva na psihično počutje, ki ima na sladkorno bolezen pogosto večji vpliv, kot si priznamo.
Sladkorna bolezen in sodobna tehnologija
Zaradi napredka v medicini in tehnologiji danes diabetična oskrba ni enaka kot pred desetimi leti. Veliko pacientov uporablja neprekinjene monitorje glukoze (CGM), ki spremljajo raven sladkorja v realnem času in opozarjajo na nevarno visoke ali nizke vrednosti. Te naprave je mogoče povezati z mobilnim telefonom in aplikacijo, ki beleži razvoj glikemije čez dan.
Druga možnost so inzulinske črpalke, ki samodejno odmerjajo inzulin glede na potrebe. Kombinacija črpalke in CGM ustvarja t.i. hibridno umetno trebušno slinavko, ki močno zmanjšuje tveganje za akutne zaplete, kot je prav hiperglikemični šok.
Tehnologije pa niso vseobsegajoče – brez aktivnega pristopa pacienta in njegove okolice izgubljajo smisel. Pomembna sta osveščanje, deljenje izkušenj in odprt dialog. Kot pravi znana slovenska diabetologinja dr. Katarina Vesela: „Najboljše zdravljenje je preventiva – in ta se začne pri vsakodnevni odločitvi, kako se bomo postavili do bolezni."
Hiperglikemični šok je sicer resen, a ne neizogiben. Čeprav gre za zaplet, ki ga ni pametno podcenjevati, lahko z dovolj znanja, podporo bližnjih in odgovornim življenjskim slogom močno zmanjšamo njegovo tveganje. Vedeti, kaj storiti v trenutku nuje, lahko odloča o življenju – in prav zato je pomembno o teh temah govoriti.
